Zaharija
4:1 In angel, ki je govoril z menoj, je spet prišel in me zbudil kot človeka
ki se prebudi iz spanja,
4:2 In mi rekel: Kaj vidiš? In rekel sem: Pogledal sem in glej
svečnik, ves iz zlata, s skledo na vrhu in njegovih sedem
svetilke na njem in sedem cevi k sedmim svetilkam, ki so na njih
vrh tega:
4:3 In dve oljki ob njej, ena na desni strani posode, in
drugo na njegovi levi strani.
4:4 Tako sem odgovoril in rekel angelu, ki je govoril z mano, rekoč: Kaj?
so to, moj gospod?
4:5 Nato je angel, ki je govoril z menoj, odgovoril in mi rekel: Vem
kaj so to? In rekel sem: Ne, moj gospod.
4:6 Potem je odgovoril in mi rekel, rekoč: To je beseda GOSPODOVA
Zerubabelu, rekoč: Ne z močjo ne z močjo, ampak z mojim duhom,
govori GOSPOD nad vojskami.
4:7 Kdo si ti, o velika gora? pred Zerubabelom boš postal a
jasno: in on bo prinesel njegov nagrobni kamen z vzkliki,
jok, milost, milost k temu.
4:8 Poleg tega mi je prišla beseda GOSPODOVA, rekoč:
4:9 Zerubabelove roke so postavile temelj tej hiši; njegov
roke ga bodo tudi dokončale; in spoznal boš, da GOSPOD nad vojskami
me je poslal k tebi.
4:10 Kajti kdo je preziral dan majhnih stvari? saj se bodo veselili,
in videl bo palico v Zerubabelovi roki s tistimi sedmimi;
to so oči GOSPODOVE, ki tečejo sem in tja po vsem
zemlja.
4:11 Nato sem odgovoril in mu rekel: "Na čem sta ti dve oljki?"
na desni strani svečnika in na njegovi levi strani?
4:12 In spet sem odgovoril in mu rekel: "Kaj sta ti dve olivi?"
veje, ki skozi dve zlati cevi odvajajo zlato olje
sami?
4:13 In on mi je odgovoril in rekel: Ali ne veš, kaj je to? In rekel sem,
Ne, moj gospod.
4:14 Potem je rekel: To sta dva maziljenca, ki stojita ob GOSPODU
cela zemlja.