Zaharija 4:1 In angel, ki je govoril z menoj, je spet prišel in me zbudil kot človeka ki se prebudi iz spanja, 4:2 In mi rekel: Kaj vidiš? In rekel sem: Pogledal sem in glej svečnik, ves iz zlata, s skledo na vrhu in njegovih sedem svetilke na njem in sedem cevi k sedmim svetilkam, ki so na njih vrh tega: 4:3 In dve oljki ob njej, ena na desni strani posode, in drugo na njegovi levi strani. 4:4 Tako sem odgovoril in rekel angelu, ki je govoril z mano, rekoč: Kaj? so to, moj gospod? 4:5 Nato je angel, ki je govoril z menoj, odgovoril in mi rekel: Vem kaj so to? In rekel sem: Ne, moj gospod. 4:6 Potem je odgovoril in mi rekel, rekoč: To je beseda GOSPODOVA Zerubabelu, rekoč: Ne z močjo ne z močjo, ampak z mojim duhom, govori GOSPOD nad vojskami. 4:7 Kdo si ti, o velika gora? pred Zerubabelom boš postal a jasno: in on bo prinesel njegov nagrobni kamen z vzkliki, jok, milost, milost k temu. 4:8 Poleg tega mi je prišla beseda GOSPODOVA, rekoč: 4:9 Zerubabelove roke so postavile temelj tej hiši; njegov roke ga bodo tudi dokončale; in spoznal boš, da GOSPOD nad vojskami me je poslal k tebi. 4:10 Kajti kdo je preziral dan majhnih stvari? saj se bodo veselili, in videl bo palico v Zerubabelovi roki s tistimi sedmimi; to so oči GOSPODOVE, ki tečejo sem in tja po vsem zemlja. 4:11 Nato sem odgovoril in mu rekel: "Na čem sta ti dve oljki?" na desni strani svečnika in na njegovi levi strani? 4:12 In spet sem odgovoril in mu rekel: "Kaj sta ti dve olivi?" veje, ki skozi dve zlati cevi odvajajo zlato olje sami? 4:13 In on mi je odgovoril in rekel: Ali ne veš, kaj je to? In rekel sem, Ne, moj gospod. 4:14 Potem je rekel: To sta dva maziljenca, ki stojita ob GOSPODU cela zemlja.