Salomonova modrost
17:1 Kajti velike so tvoje sodbe in jih ni mogoče izraziti
nevzgojene duše so se zmotile.
17:2 Kajti ko so nepravični ljudje mislili zatirati sveti narod; so
zaprti v svojih hišah, ujetniki teme, in uklenjeni z
vezi dolge noči, so ležale [tam] izgnane iz večnega
previdnost.
17:3 Kajti čeprav naj bi ležali skriti v svojih skrivnih grehih, so bili
razpršeni pod temno tančico pozabe, strašno osupli,
in zaskrbljen zaradi [čudnih] prikazni.
17:4 Kajti niti vogal, ki jih je držal, jih ni mogel obvarovati pred strahom: ampak
šumi [kot vode], ki padajo, so se oglašali okoli njih in žalostne vizije
prikazal se jim je s težkimi obrazi.
17:5 Nobena moč ognja jim ne bi dala svetlobe, niti svetloba ne
plameni zvezd vztrajajo, da razsvetlijo to strašno noč.
17:6 Samo tam se jim je prikazal ogenj, ki se je vžgal sam od sebe, zelo strašen:
kajti prestrašeni so mislili, da je to, kar so videli
hujšega od prizora, ki ga niso videli.
17:7 Kar zadeva iluzije umetniške magije, so bile odpravljene in njihove
bahanje v modrosti je bilo sramotno grajano.
17:8 Kajti oni, ki so obljubili, da bodo odgnali groze in težave od bolnih
duše, so bili sami bolni od strahu, vredni smeha.
17:9 Kajti čeprav se jih nobena strašna stvar ni bala; vendar se bojijo zveri
ki je šel mimo, in sikanje kač,
17:10 Umrli so zaradi strahu in zanikali, da bi videli zrak, kar bi lahko št
strani izogibati.
17:11 Kajti hudobija, ki jo je obsodila lastna priča, je zelo strahopetna in
ker ga stiska vest, vedno napoveduje hude stvari.
17:12 Kajti strah ni nič drugega kot izdaja pomoči, katere razum
ponuja.
17:13 In pričakovanje od znotraj, ki je manjše, bolj šteje nevednost
kot vzrok, ki prinaša muke.
17:14 Toda tisto noč sta spala enako, kar je res bilo
nevzdržno in ki je prišlo nadnje iz dna neizogibnega
hudiča,
17:15 Deloma so jih vznemirile pošastne prikazni in delno omedleli, njihovi
srce jim je odpovedalo: za nenaden strah, in ni iskal, je prišel
njim.
17:16 Torej, kdorkoli je tam padel, je bil tesno zadržan, zaprt v ječi
brez železnih palic,
17:17 Kajti ne glede na to, ali je bil kmet, ali pastir, ali delavec na polju,
bil je prehitel in je prestal tisto nujnost, ki je ni moglo biti
izogibali: kajti vsi so bili zvezani z eno verigo teme.
17:18 Ne glede na to, ali je šlo za žvižganje vetra ali melodičen hrup ptic med
razprte veje ali prijeten padec vode, ki silovito teče,
17:19 Ali grozen zvok odvrženih kamnov ali tek, ki ga ni bilo
videti preskakujoče zveri ali rjoveč glas najbolj divjih divjih zveri,
ali odbojni odmev od votlih gora; te stvari so jih naredile
omedleti od strahu.
17:20 Kajti ves svet je zasijal z jasno svetlobo in nihče ni bil oviran
njihovo delo:
17:21 Samo nad njimi se je razprostirala težka noč, podoba te teme
ki naj bi jih pozneje sprejeli; a vendar so bili sami zase
hujši od teme.