Salomonova modrost 17:1 Kajti velike so tvoje sodbe in jih ni mogoče izraziti nevzgojene duše so se zmotile. 17:2 Kajti ko so nepravični ljudje mislili zatirati sveti narod; so zaprti v svojih hišah, ujetniki teme, in uklenjeni z vezi dolge noči, so ležale [tam] izgnane iz večnega previdnost. 17:3 Kajti čeprav naj bi ležali skriti v svojih skrivnih grehih, so bili razpršeni pod temno tančico pozabe, strašno osupli, in zaskrbljen zaradi [čudnih] prikazni. 17:4 Kajti niti vogal, ki jih je držal, jih ni mogel obvarovati pred strahom: ampak šumi [kot vode], ki padajo, so se oglašali okoli njih in žalostne vizije prikazal se jim je s težkimi obrazi. 17:5 Nobena moč ognja jim ne bi dala svetlobe, niti svetloba ne plameni zvezd vztrajajo, da razsvetlijo to strašno noč. 17:6 Samo tam se jim je prikazal ogenj, ki se je vžgal sam od sebe, zelo strašen: kajti prestrašeni so mislili, da je to, kar so videli hujšega od prizora, ki ga niso videli. 17:7 Kar zadeva iluzije umetniške magije, so bile odpravljene in njihove bahanje v modrosti je bilo sramotno grajano. 17:8 Kajti oni, ki so obljubili, da bodo odgnali groze in težave od bolnih duše, so bili sami bolni od strahu, vredni smeha. 17:9 Kajti čeprav se jih nobena strašna stvar ni bala; vendar se bojijo zveri ki je šel mimo, in sikanje kač, 17:10 Umrli so zaradi strahu in zanikali, da bi videli zrak, kar bi lahko št strani izogibati. 17:11 Kajti hudobija, ki jo je obsodila lastna priča, je zelo strahopetna in ker ga stiska vest, vedno napoveduje hude stvari. 17:12 Kajti strah ni nič drugega kot izdaja pomoči, katere razum ponuja. 17:13 In pričakovanje od znotraj, ki je manjše, bolj šteje nevednost kot vzrok, ki prinaša muke. 17:14 Toda tisto noč sta spala enako, kar je res bilo nevzdržno in ki je prišlo nadnje iz dna neizogibnega hudiča, 17:15 Deloma so jih vznemirile pošastne prikazni in delno omedleli, njihovi srce jim je odpovedalo: za nenaden strah, in ni iskal, je prišel njim. 17:16 Torej, kdorkoli je tam padel, je bil tesno zadržan, zaprt v ječi brez železnih palic, 17:17 Kajti ne glede na to, ali je bil kmet, ali pastir, ali delavec na polju, bil je prehitel in je prestal tisto nujnost, ki je ni moglo biti izogibali: kajti vsi so bili zvezani z eno verigo teme. 17:18 Ne glede na to, ali je šlo za žvižganje vetra ali melodičen hrup ptic med razprte veje ali prijeten padec vode, ki silovito teče, 17:19 Ali grozen zvok odvrženih kamnov ali tek, ki ga ni bilo videti preskakujoče zveri ali rjoveč glas najbolj divjih divjih zveri, ali odbojni odmev od votlih gora; te stvari so jih naredile omedleti od strahu. 17:20 Kajti ves svet je zasijal z jasno svetlobo in nihče ni bil oviran njihovo delo: 17:21 Samo nad njimi se je razprostirala težka noč, podoba te teme ki naj bi jih pozneje sprejeli; a vendar so bili sami zase hujši od teme.