Tobit
14:1 Tako je Tobit prenehal hvaliti Boga.
14:2 In bil je star oseminpetdeset let, ko je izgubil vid, kar je bilo
povrnjen mu je bil po osmih letih; dal je miloščino in se povečal
strah Gospoda Boga in ga hvalil.
14:3 In ko je bil zelo star, je poklical svojega sina in sinove svojega sina,
in mu reče: Sin moj, vzemi svoje otroke; kajti, glej, postaral sem se in
pripravljen sem oditi iz tega življenja.
14:4 Pojdi v Medijo, sin moj, saj zagotovo verjamem v stvari, ki jih je Jonas
prerok je govoril o Ninivah, da bodo podrte; in to za a
čas mir bo raje v medijih; in da bodo naši bratje lagali
razkropljeni po zemlji iz te dobre dežele in Jeruzalem bo
opustošena in Božja hiša v njej bo požgana in bo
za nekaj časa opustošen;
14:5 In da se jih bo Bog spet usmilil in jih ponovno privedel
deželo, kjer bodo zgradili tempelj, vendar ne tako kot prej,
dokler se ne dopolni čas te starosti; in potem se bodo vrnili
iz vseh krajev njihovega ujetništva in veličastno zgradi Jeruzalem,
in Božja hiša bo zgrajena v njej za vekomaj s veličastno
zgradbo, kakor so o njej govorili preroki.
14:6 In vsi narodi se bodo obrnili in se resnično bali Gospoda Boga in bodo pokopali
njihovi idoli.
14:7 Tako bodo vsi narodi hvalili Gospoda in njegovo ljudstvo bo priznavalo Boga,
in Gospod bo povišal svoje ljudstvo; in vsi tisti, ki ljubijo Gospoda
Bog v resnici in pravičnosti se bo veselil in izkazoval usmiljenje našim bratom.
14:8 In zdaj, moj sin, pojdi iz Niniv, ker so tiste stvari, ki
prerok Jonas se bo zagotovo uresničil.
14:9 Ti pa se drži zakona in zapovedi in bodi usmiljen
in prav, da ti bo dobro.
14:10 In me dostojno pokopajte in svojo mater z mano; vendar se ne zadržujte več
Ninive. Spomni se, sin moj, kako je Aman ravnal z Achiacharusom, ki ga je pripeljal
gor, kako iz svetlobe ga je pripeljal v temo in kako je nagradil
spet njega: vendar je bil Ahiahar rešen, drugi pa je prejel svojo nagrado: kajti
odšel je v temo. Manase je dal miloščino in se je izognil zankam
smrti, ki so mu jo namenili: toda Aman je padel v zanko in
poginil.
14:11 Zato zdaj, moj sin, razmisli, kaj naredi miloščina in kako pravičnost
dostavi. Ko je to rekel, je odpovedal duhu v
postelja, ki je stara sto oseminpetdeset let; in ga je pokopal
častno.
14:12 In ko je umrla njegova mati Ana, jo je pokopal s svojim očetom. Ampak
Tobija je s svojo ženo in otroki odšel v Ekbatan k svojemu Raguelu
tast,
14:13 Kjer se je s častjo postaral in pokopal svojega očeta in mater
pravo častno in je podedoval njihovo premoženje in svojega očeta
Tobitova.
14:14 In umrl je v Ekbatanu v Mediji, star sto sedemindvajset
letnik.
14:15 Toda preden je umrl, je slišal za uničenje Niniv, kar je bilo
zavzela Nabuhodonozor in Asuerus: in pred smrtjo se je veselil
nad Ninivami.