Tobit 14:1 Tako je Tobit prenehal hvaliti Boga. 14:2 In bil je star oseminpetdeset let, ko je izgubil vid, kar je bilo povrnjen mu je bil po osmih letih; dal je miloščino in se povečal strah Gospoda Boga in ga hvalil. 14:3 In ko je bil zelo star, je poklical svojega sina in sinove svojega sina, in mu reče: Sin moj, vzemi svoje otroke; kajti, glej, postaral sem se in pripravljen sem oditi iz tega življenja. 14:4 Pojdi v Medijo, sin moj, saj zagotovo verjamem v stvari, ki jih je Jonas prerok je govoril o Ninivah, da bodo podrte; in to za a čas mir bo raje v medijih; in da bodo naši bratje lagali razkropljeni po zemlji iz te dobre dežele in Jeruzalem bo opustošena in Božja hiša v njej bo požgana in bo za nekaj časa opustošen; 14:5 In da se jih bo Bog spet usmilil in jih ponovno privedel deželo, kjer bodo zgradili tempelj, vendar ne tako kot prej, dokler se ne dopolni čas te starosti; in potem se bodo vrnili iz vseh krajev njihovega ujetništva in veličastno zgradi Jeruzalem, in Božja hiša bo zgrajena v njej za vekomaj s veličastno zgradbo, kakor so o njej govorili preroki. 14:6 In vsi narodi se bodo obrnili in se resnično bali Gospoda Boga in bodo pokopali njihovi idoli. 14:7 Tako bodo vsi narodi hvalili Gospoda in njegovo ljudstvo bo priznavalo Boga, in Gospod bo povišal svoje ljudstvo; in vsi tisti, ki ljubijo Gospoda Bog v resnici in pravičnosti se bo veselil in izkazoval usmiljenje našim bratom. 14:8 In zdaj, moj sin, pojdi iz Niniv, ker so tiste stvari, ki prerok Jonas se bo zagotovo uresničil. 14:9 Ti pa se drži zakona in zapovedi in bodi usmiljen in prav, da ti bo dobro. 14:10 In me dostojno pokopajte in svojo mater z mano; vendar se ne zadržujte več Ninive. Spomni se, sin moj, kako je Aman ravnal z Achiacharusom, ki ga je pripeljal gor, kako iz svetlobe ga je pripeljal v temo in kako je nagradil spet njega: vendar je bil Ahiahar rešen, drugi pa je prejel svojo nagrado: kajti odšel je v temo. Manase je dal miloščino in se je izognil zankam smrti, ki so mu jo namenili: toda Aman je padel v zanko in poginil. 14:11 Zato zdaj, moj sin, razmisli, kaj naredi miloščina in kako pravičnost dostavi. Ko je to rekel, je odpovedal duhu v postelja, ki je stara sto oseminpetdeset let; in ga je pokopal častno. 14:12 In ko je umrla njegova mati Ana, jo je pokopal s svojim očetom. Ampak Tobija je s svojo ženo in otroki odšel v Ekbatan k svojemu Raguelu tast, 14:13 Kjer se je s častjo postaral in pokopal svojega očeta in mater pravo častno in je podedoval njihovo premoženje in svojega očeta Tobitova. 14:14 In umrl je v Ekbatanu v Mediji, star sto sedemindvajset letnik. 14:15 Toda preden je umrl, je slišal za uničenje Niniv, kar je bilo zavzela Nabuhodonozor in Asuerus: in pred smrtjo se je veselil nad Ninivami.