Tobit 7:1 In ko so prišli v Ekbatan, so prišli do Raguelove hiše, in Sara ju je srečala: in ko sta drug drugega pozdravila, je prinesla jih v hišo. 7:2 Tedaj je Raguel rekel svoji ženi Edni: Kako podoben je ta mladenič Tobitu moj bratranec! 7:3 In Raguel jih je vprašal: "Od kod ste, bratje?" Komu so rekli, Smo izmed Neftalimovih sinov, ki so ujetniki v Ninivah. 7:4 Nato jim je rekel: Ali poznate Tobita, našega sorodnika? In rekli so: Mi poznaj ga. Potem je rekel: Ali je dobrega zdravja? 7:5 Rekli so: Živ je in zdrav. Tobija je rekel: Je je moj oče. 7:6 Nato je Raguel skočil, ga poljubil in jokal, 7:7 In ga blagoslovil, in mu rekel:, Ti si sin poštenega in dober človek. Ko pa je slišal, da je Tobit slep, je bil žalosten, in jokala. 7:8 Enako sta jokali njegova žena Edna in njegova hči Sara. Še več, oni jih veselo zabaval; in po tem so ubili ovna čredo, na mizo postavijo zalogo mesa. Nato je Tobias rekel Raphaelu: Brat Azarija, govori o tistih stvareh, o katerih si govoril v način, in naj se ta posel odpošlje. 7:9 Tako je o zadevi obvestil Raguela in Raguel je rekel Tobiasu: Jejte in pijte in se veselite: 7:10 Kajti primerno je, da se poročiš z mojo hčerko: kljub temu sem ti bo razglasil resnico. 7:11 Svojo hčer sem dal v zakon sedmim možem, ki so tisto noč umrli prišli so k njej: zaenkrat pa bodi vesela. Ampak Tobias rekel: Tukaj ne bom ničesar jedel, dokler se ne dogovorimo in drug drugemu ne prisežemo. 7:12 Raguel je rekel: Potem jo vzemi odslej v skladu z načinom, kajti ti si njen bratranec in ona je tvoja in usmiljeni Bog ti daj dober uspeh v vseh stvareh. 7:13 Nato je poklical svojo hčer Saro in prišla je k očetu, on pa prijel jo je za roko in jo dal Tobiju za ženo, rekoč: Glej! vzemi jo po Mojzesovi postavi in jo odpelji k svojemu očetu. In je jih blagoslovil; 7:14 In poklical je Edno svojo ženo, vzel papir in napisal glasbilo zaveze in jo zapečatil. 7:15 Nato so začeli jesti. 7:16 Potem je Raguel poklical svojo ženo Edno in ji rekel: Sestra, pripravi se drugo komoro in jo pripelji tja. 7:17 Ko je storila, kot ji je naročil, jo je pripeljala tja: in jokala je, sprejela je solze svoje hčerke in rekla ona, 7:18 Bodi tolažna, moja hči; Gospod neba in zemlje ti da veselje za to tvojo žalost: tolaži se, hči moja.