Tobit
7:1 In ko so prišli v Ekbatan, so prišli do Raguelove hiše,
in Sara ju je srečala: in ko sta drug drugega pozdravila, je prinesla
jih v hišo.
7:2 Tedaj je Raguel rekel svoji ženi Edni: Kako podoben je ta mladenič Tobitu
moj bratranec!
7:3 In Raguel jih je vprašal: "Od kod ste, bratje?" Komu so rekli,
Smo izmed Neftalimovih sinov, ki so ujetniki v Ninivah.
7:4 Nato jim je rekel: Ali poznate Tobita, našega sorodnika? In rekli so: Mi
poznaj ga. Potem je rekel: Ali je dobrega zdravja?
7:5 Rekli so: Živ je in zdrav. Tobija je rekel: Je
je moj oče.
7:6 Nato je Raguel skočil, ga poljubil in jokal,
7:7 In ga blagoslovil, in mu rekel:, Ti si sin poštenega in
dober človek. Ko pa je slišal, da je Tobit slep, je bil žalosten,
in jokala.
7:8 Enako sta jokali njegova žena Edna in njegova hči Sara. Še več, oni
jih veselo zabaval; in po tem so ubili ovna
čredo, na mizo postavijo zalogo mesa. Nato je Tobias rekel Raphaelu:
Brat Azarija, govori o tistih stvareh, o katerih si govoril v
način, in naj se ta posel odpošlje.
7:9 Tako je o zadevi obvestil Raguela in Raguel je rekel Tobiasu:
Jejte in pijte in se veselite:
7:10 Kajti primerno je, da se poročiš z mojo hčerko: kljub temu sem
ti bo razglasil resnico.
7:11 Svojo hčer sem dal v zakon sedmim možem, ki so tisto noč umrli
prišli so k njej: zaenkrat pa bodi vesela. Ampak Tobias
rekel: Tukaj ne bom ničesar jedel, dokler se ne dogovorimo in drug drugemu ne prisežemo.
7:12 Raguel je rekel: Potem jo vzemi odslej v skladu z načinom, kajti
ti si njen bratranec in ona je tvoja in usmiljeni Bog ti daj
dober uspeh v vseh stvareh.
7:13 Nato je poklical svojo hčer Saro in prišla je k očetu, on pa
prijel jo je za roko in jo dal Tobiju za ženo, rekoč: Glej!
vzemi jo po Mojzesovi postavi in jo odpelji k svojemu očetu. In je
jih blagoslovil;
7:14 In poklical je Edno svojo ženo, vzel papir in napisal glasbilo
zaveze in jo zapečatil.
7:15 Nato so začeli jesti.
7:16 Potem je Raguel poklical svojo ženo Edno in ji rekel: Sestra, pripravi se
drugo komoro in jo pripelji tja.
7:17 Ko je storila, kot ji je naročil, jo je pripeljala tja:
in jokala je, sprejela je solze svoje hčerke in rekla
ona,
7:18 Bodi tolažna, moja hči; Gospod neba in zemlje ti da
veselje za to tvojo žalost: tolaži se, hči moja.