Tobit
5:1 Tedaj je Tobija odgovoril in rekel: »Oče, storil bom vse, kar boš naredil
mi je naročil:
5:2 Toda kako naj dobim denar, če ga ne poznam?
5:3 Nato mu je dal pisavo in mu rekel: "Poišči si človeka."
ki gre lahko s teboj, dokler še živim, in mu bom dal plačilo:
in pojdi ter prejmi denar.
5:4 Ko je torej šel iskat človeka, je našel Rafaela, ki je bil
angel.
5:5 Vendar ni vedel; in mu je rekel: Ali lahko greš z menoj v Rages?
a dobro poznaš te kraje?
5:6 Komur je angel rekel: "Šel bom s tabo in dobro poznam pot."
kajti prenočil sem pri našem bratu Gabaelu.
5:7 Tedaj mu je Tobias rekel: "Počakajte zame, dokler ne povem očetu."
5:8 Nato mu je rekel: Pojdi in ne odlašaj. Tako je vstopil in rekel svojim
oče, glej, našel sem enega, ki bo šel z menoj. Potem je rekel,
Pokliči ga k meni, da zvem, iz katerega rodu je in ali je
zaupljivega moža, da gre s teboj.
5:9 Tako ga je poklical in vstopil je, in drug drugega sta pozdravila.
5:10 Nato mu je Tobit rekel: »Brat, pokaži mi, iz katerega plemena in družine si
umetnost.
5:11 Temu je rekel: Ali iščeš pleme ali družino ali najemnika
iti s svojim sinom? Tedaj mu je Tobit rekel: Vedel bi, brat, tvojega
rod in ime.
5:12 Potem je rekel: Jaz sem Azarija, sin Ananija velikega in tvoj
bratje.
5:13 Tedaj je Tobit rekel: Dobrodošel si, brat; ne bodi zdaj jezen name,
ker sem spraševal, da bi spoznal tvoje pleme in tvojo družino; kajti ti si
moj brat, poštenega in dobrega rodu: kajti poznam Ananija in
Jonata, sinov tistega velikega Samaja, ko smo šli skupaj v Jeruzalem
častiti in darovati prvorojenca in desetine sadežev; in
niso bili zavedeni z napako naših bratov: moj brat, ti
umetnost dobre zaloge.
5:14 Toda povej mi, kakšno plačilo naj ti dam? hočeš drahm na dan in
stvari, ki so potrebne, kot mojemu lastnemu sinu?
5:15 Da, poleg tega, če se vrnete zdravi, bom dodal nekaj k vaši plači.
5:16 Torej so bili zelo zadovoljni. Nato je rekel Tobiju: Pripravi se na
pot in Bog ti daj dobro pot. In ko je imel njegov sin
pripravil vse stvari za pot, je njegov oče rekel: Pojdi s tem
človek in Bog, ki prebivaš v nebesih, naj ti uspe na poti in
božji angel ti dela družbo. Tako sta šla naprej oba, in mladi
moški pes z njimi.
5:17 Toda Ana, njegova mati, je jokala in rekla Tobitu: Zakaj si odpustil naše
sin? ali ni palica naše roke, ko vstopa in izstopa pred nami?
5:18 Ne bodi požrešen, da dodajaš denar denarju: ampak naj ti bo kot smeti v spoštovanju
našega otroka.
5:19 Kajti to, kar nam je Gospod dal za življenje, nam zadostuje.
5:20 Nato ji je Tobit rekel: »Ne skrbi, moja sestra; se bo vrnil noter
varnost in tvoje oči ga bodo videle.
5:21 Dobri angel mu bo delal družbo in njegovo potovanje bo
uspešen in varen se bo vrnil.
5:22 Potem je prenehala jokati.