Tobit 5:1 Tedaj je Tobija odgovoril in rekel: »Oče, storil bom vse, kar boš naredil mi je naročil: 5:2 Toda kako naj dobim denar, če ga ne poznam? 5:3 Nato mu je dal pisavo in mu rekel: "Poišči si človeka." ki gre lahko s teboj, dokler še živim, in mu bom dal plačilo: in pojdi ter prejmi denar. 5:4 Ko je torej šel iskat človeka, je našel Rafaela, ki je bil angel. 5:5 Vendar ni vedel; in mu je rekel: Ali lahko greš z menoj v Rages? a dobro poznaš te kraje? 5:6 Komur je angel rekel: "Šel bom s tabo in dobro poznam pot." kajti prenočil sem pri našem bratu Gabaelu. 5:7 Tedaj mu je Tobias rekel: "Počakajte zame, dokler ne povem očetu." 5:8 Nato mu je rekel: Pojdi in ne odlašaj. Tako je vstopil in rekel svojim oče, glej, našel sem enega, ki bo šel z menoj. Potem je rekel, Pokliči ga k meni, da zvem, iz katerega rodu je in ali je zaupljivega moža, da gre s teboj. 5:9 Tako ga je poklical in vstopil je, in drug drugega sta pozdravila. 5:10 Nato mu je Tobit rekel: »Brat, pokaži mi, iz katerega plemena in družine si umetnost. 5:11 Temu je rekel: Ali iščeš pleme ali družino ali najemnika iti s svojim sinom? Tedaj mu je Tobit rekel: Vedel bi, brat, tvojega rod in ime. 5:12 Potem je rekel: Jaz sem Azarija, sin Ananija velikega in tvoj bratje. 5:13 Tedaj je Tobit rekel: Dobrodošel si, brat; ne bodi zdaj jezen name, ker sem spraševal, da bi spoznal tvoje pleme in tvojo družino; kajti ti si moj brat, poštenega in dobrega rodu: kajti poznam Ananija in Jonata, sinov tistega velikega Samaja, ko smo šli skupaj v Jeruzalem častiti in darovati prvorojenca in desetine sadežev; in niso bili zavedeni z napako naših bratov: moj brat, ti umetnost dobre zaloge. 5:14 Toda povej mi, kakšno plačilo naj ti dam? hočeš drahm na dan in stvari, ki so potrebne, kot mojemu lastnemu sinu? 5:15 Da, poleg tega, če se vrnete zdravi, bom dodal nekaj k vaši plači. 5:16 Torej so bili zelo zadovoljni. Nato je rekel Tobiju: Pripravi se na pot in Bog ti daj dobro pot. In ko je imel njegov sin pripravil vse stvari za pot, je njegov oče rekel: Pojdi s tem človek in Bog, ki prebivaš v nebesih, naj ti uspe na poti in božji angel ti dela družbo. Tako sta šla naprej oba, in mladi moški pes z njimi. 5:17 Toda Ana, njegova mati, je jokala in rekla Tobitu: Zakaj si odpustil naše sin? ali ni palica naše roke, ko vstopa in izstopa pred nami? 5:18 Ne bodi požrešen, da dodajaš denar denarju: ampak naj ti bo kot smeti v spoštovanju našega otroka. 5:19 Kajti to, kar nam je Gospod dal za življenje, nam zadostuje. 5:20 Nato ji je Tobit rekel: »Ne skrbi, moja sestra; se bo vrnil noter varnost in tvoje oči ga bodo videle. 5:21 Dobri angel mu bo delal družbo in njegovo potovanje bo uspešen in varen se bo vrnil. 5:22 Potem je prenehala jokati.