Sirah 50:1 Veliki duhovnik Simon, Onijev sin, ki je v svojem življenju popravil hišo in v njegovih dneh utrdil tempelj: 50:2 In z njim je bila zgrajena iz temelja dvojna višina, visoka trdnjava obzidja okoli templja: 50:3 V njegovih dneh je zbiralnik za vodo, ki je bil v kompasu kot morje, je bil pokrit z medeninastimi ploščami: 50:4 Poskrbel je za tempelj, da ne bi padel, in ga je utrdil mesto proti obleganju: 50:5 Kako je bil počaščen med ljudmi, ko je prišel iz svetišče! 50:6 Bil je kakor jutranja zvezda sredi oblaka in kakor luna polno: 50:7 Kakor sonce, ki sije nad tempelj Najvišjega, in kakor mavrica ki daje svetlobo v svetle oblake: 50:8 In kot cvet vrtnic spomladi v letu, kot lilije ob reke vod in kot veje kadilnega drevesa v poletni čas: 50:9 Kot ogenj in kadilo v kadilnici in kot posoda iz kovanega zlata z vsemi vrstami dragih kamnov: 50:10 In kot lepa oljka, ki brsti, in kot cipresa ki raste do oblakov. 50:11 Ko je oblekel častno obleko in bil oblečen v popolnost slave, ko je šel k svetemu oltarju, je naredil oblačilo iz svetost časten. 50:12 Ko je vzel deleže iz rok duhovnikov, je sam stal zraven ognjišče oltarja, obkroženo kot mlada cedra na Libanu; in kakor palme so ga obkrožale. 50:13 Tako so bili vsi Aronovi sinovi v svoji slavi in daritve Gospod v njihovih rokah, pred vso občino Izraelovo. 50:14 In končal službo pri oltarju, da bi lahko okrasil daritev Najvišjega Vsemogočnega, 50:15 Iztegnil je roko k čaši in izlil krvi grozdje, je izlil ob vznožje oltarja sladek vonj najvišjemu Kralju vseh. 50:16 Nato so zavpili Aronovi sinovi in zatrobili na srebrne trobente, in naredil velik hrup, da bi ga slišali, za spomin pred Najvišjim. 50:17 Potem so vsi ljudje skupaj pohiteli in padli na zemljo s svojimi obrazi, da častijo svojega Gospoda, Boga Vsemogočnega, Najvišjega. 50:18 Pevci so tudi peli hvalnice s svojimi glasovi, z veliko raznolikostjo zvoki so tam naredili sladko melodijo. 50:19 In ljudje so prosili Gospoda, Najvišjega, z molitvijo pred njim to je usmiljeno, dokler se ni končal Gospodov praznik in so ga imeli končal svojo službo. 50:20 Potem je šel dol in dvignil roke nad celotno skupščino Izraelovih sinov, da bi dal Gospodov blagoslov s svojim ustnice in se veseliti v njegovem imenu. 50:21 In priklonili so se, da bi drugič častili, da so bi lahko prejeli blagoslov Najvišjega. 50:22 Zdaj torej slavite Boga vseh, ki edino dela čudovite stvari povsod, ki povišuje naše dni od maternice in se ukvarja z nami po njegovem usmiljenju. 50:23 Podari nam veselje srca in da bo mir v naših dneh Izrael za vedno: 50:24 Da bi potrdil svoje usmiljenje do nas in nas rešil ob svojem času! 50:25 Obstajata dve vrsti narodov, ki jih moje srce gnusi, in tretja ni narod: 50:26 Tisti, ki sedijo na gori Samarije, in tisti, ki prebivajo med njimi Filistejci in tisto nespametno ljudstvo, ki prebiva v Sihemu. 50:27 Jezus, Sirahov sin iz Jeruzalema, je v tej knjigi zapisal pouk razuma in znanja, ki je izlil iz svojega srca naprej modrost. 50:28 Blagor tistemu, ki se bo vadil v teh stvareh; in on tisto jih položi v svoje srce, bo postal moder. 50:29 Kajti če jih bo naredil, bo močan za vse stvari: za luč Gospod ga vodi, ki daje modrost pobožnim. Blagoslovljen bodi ime Gospodovo na veke. Amen, amen.