Sirah
50:1 Veliki duhovnik Simon, Onijev sin, ki je v svojem življenju popravil
hišo in v njegovih dneh utrdil tempelj:
50:2 In z njim je bila zgrajena iz temelja dvojna višina, visoka
trdnjava obzidja okoli templja:
50:3 V njegovih dneh je zbiralnik za vodo, ki je bil v kompasu kot morje,
je bil pokrit z medeninastimi ploščami:
50:4 Poskrbel je za tempelj, da ne bi padel, in ga je utrdil
mesto proti obleganju:
50:5 Kako je bil počaščen med ljudmi, ko je prišel iz
svetišče!
50:6 Bil je kakor jutranja zvezda sredi oblaka in kakor luna
polno:
50:7 Kakor sonce, ki sije nad tempelj Najvišjega, in kakor mavrica
ki daje svetlobo v svetle oblake:
50:8 In kot cvet vrtnic spomladi v letu, kot lilije ob
reke vod in kot veje kadilnega drevesa v
poletni čas:
50:9 Kot ogenj in kadilo v kadilnici in kot posoda iz kovanega zlata
z vsemi vrstami dragih kamnov:
50:10 In kot lepa oljka, ki brsti, in kot cipresa
ki raste do oblakov.
50:11 Ko je oblekel častno obleko in bil oblečen v popolnost
slave, ko je šel k svetemu oltarju, je naredil oblačilo iz
svetost časten.
50:12 Ko je vzel deleže iz rok duhovnikov, je sam stal zraven
ognjišče oltarja, obkroženo kot mlada cedra na Libanu;
in kakor palme so ga obkrožale.
50:13 Tako so bili vsi Aronovi sinovi v svoji slavi in daritve
Gospod v njihovih rokah, pred vso občino Izraelovo.
50:14 In končal službo pri oltarju, da bi lahko okrasil daritev
Najvišjega Vsemogočnega,
50:15 Iztegnil je roko k čaši in izlil krvi
grozdje, je izlil ob vznožje oltarja sladek vonj
najvišjemu Kralju vseh.
50:16 Nato so zavpili Aronovi sinovi in zatrobili na srebrne trobente, in
naredil velik hrup, da bi ga slišali, za spomin pred Najvišjim.
50:17 Potem so vsi ljudje skupaj pohiteli in padli na zemljo
s svojimi obrazi, da častijo svojega Gospoda, Boga Vsemogočnega, Najvišjega.
50:18 Pevci so tudi peli hvalnice s svojimi glasovi, z veliko raznolikostjo
zvoki so tam naredili sladko melodijo.
50:19 In ljudje so prosili Gospoda, Najvišjega, z molitvijo pred njim
to je usmiljeno, dokler se ni končal Gospodov praznik in so ga imeli
končal svojo službo.
50:20 Potem je šel dol in dvignil roke nad celotno skupščino
Izraelovih sinov, da bi dal Gospodov blagoslov s svojim
ustnice in se veseliti v njegovem imenu.
50:21 In priklonili so se, da bi drugič častili, da so
bi lahko prejeli blagoslov Najvišjega.
50:22 Zdaj torej slavite Boga vseh, ki edino dela čudovite stvari
povsod, ki povišuje naše dni od maternice in se ukvarja z nami
po njegovem usmiljenju.
50:23 Podari nam veselje srca in da bo mir v naših dneh
Izrael za vedno:
50:24 Da bi potrdil svoje usmiljenje do nas in nas rešil ob svojem času!
50:25 Obstajata dve vrsti narodov, ki jih moje srce gnusi, in tretja
ni narod:
50:26 Tisti, ki sedijo na gori Samarije, in tisti, ki prebivajo med njimi
Filistejci in tisto nespametno ljudstvo, ki prebiva v Sihemu.
50:27 Jezus, Sirahov sin iz Jeruzalema, je v tej knjigi zapisal
pouk razuma in znanja, ki je izlil iz svojega srca
naprej modrost.
50:28 Blagor tistemu, ki se bo vadil v teh stvareh; in on tisto
jih položi v svoje srce, bo postal moder.
50:29 Kajti če jih bo naredil, bo močan za vse stvari: za luč
Gospod ga vodi, ki daje modrost pobožnim. Blagoslovljen bodi
ime Gospodovo na veke. Amen, amen.