Salomonova pesem
4:1 Glej, lepa si, ljubezen moja; glej, ti si pošten; imaš golobčke'
oči v tvojih pramenih; tvoji lasje so kakor čreda koz, ki se pojavljajo iz
gora Gilead.
4:2 Tvoji zobje so kot čreda ovc, ki so prišle gor
od pranja; od katerih vsaka rodi dvojčke in nobeden ni neploden
njim.
4:3 Tvoje ustnice so kot škrlatna nit in tvoja beseda je lepa
templji so kakor košček granatnega jabolka v tvojih kitnicah.
4:4 Tvoj vrat je kot Davidov stolp, zgrajen za orožarno, na katerem
tam visi tisoč ščitov, vsi ščiti mogočnih mož.
4:5 Tvoji dve prsi sta kot dve mladi srni, ki sta dvojčka, ki se paseta med seboj
lilije.
4:6 Dokler se ne zdanijo in sence ne pobegnejo, se bom pripeljal do
gore mire in na grič kadila.
4:7 Lepa si, ljubezen moja; v tebi ni madeža.
4:8 Pojdi z menoj iz Libanona, moja žena, z menoj iz Libanona: poglej od
vrh Amana, od vrha Shenir in Hermon, od levov
brlogov, z gora leopardov.
4:9 Ti si uničil moje srce, moja sestra, moja žena; uničil si me
srce z enim od svojih oči, z eno verigo svojega vratu.
4:10 Kako poštena je tvoja ljubezen, moja sestra, moja žena! koliko boljša je tvoja ljubezen
kot vino! in vonj tvojih mazil je večji od vseh dišav!
4:11 Tvoje ustnice, o moja žena, kapljajo kot satje: med in mleko sta pod
tvoj jezik; in vonj tvojih oblačil je kakor vonj po Libanonu.
4:12 Zaprt vrt je moja sestra, moja žena; izvir zaprl, vodnjak
zapečateno.
4:13 Tvoje rastline so sadovnjak granatnih jabolk s prijetnimi sadeži;
kamfir, z nardom,
4:14 Nard in žafran; calamus in cimet, z vsemi drevesi
kadilo; miro in alojo z vsemi glavnimi začimbami:
4:15 Vodnjak vrtov, studenec žive vode in potoki iz
Libanon.
4:16 Zbudi se, o severni veter; in pridi, ti jug; udarec po mojem vrtu, da je
lahko iztečejo začimbe. Naj pride moj dragi na svoj vrt in
jesti njegove prijetne sadeže.