Salomonova pesem 4:1 Glej, lepa si, ljubezen moja; glej, ti si pošten; imaš golobčke' oči v tvojih pramenih; tvoji lasje so kakor čreda koz, ki se pojavljajo iz gora Gilead. 4:2 Tvoji zobje so kot čreda ovc, ki so prišle gor od pranja; od katerih vsaka rodi dvojčke in nobeden ni neploden njim. 4:3 Tvoje ustnice so kot škrlatna nit in tvoja beseda je lepa templji so kakor košček granatnega jabolka v tvojih kitnicah. 4:4 Tvoj vrat je kot Davidov stolp, zgrajen za orožarno, na katerem tam visi tisoč ščitov, vsi ščiti mogočnih mož. 4:5 Tvoji dve prsi sta kot dve mladi srni, ki sta dvojčka, ki se paseta med seboj lilije. 4:6 Dokler se ne zdanijo in sence ne pobegnejo, se bom pripeljal do gore mire in na grič kadila. 4:7 Lepa si, ljubezen moja; v tebi ni madeža. 4:8 Pojdi z menoj iz Libanona, moja žena, z menoj iz Libanona: poglej od vrh Amana, od vrha Shenir in Hermon, od levov brlogov, z gora leopardov. 4:9 Ti si uničil moje srce, moja sestra, moja žena; uničil si me srce z enim od svojih oči, z eno verigo svojega vratu. 4:10 Kako poštena je tvoja ljubezen, moja sestra, moja žena! koliko boljša je tvoja ljubezen kot vino! in vonj tvojih mazil je večji od vseh dišav! 4:11 Tvoje ustnice, o moja žena, kapljajo kot satje: med in mleko sta pod tvoj jezik; in vonj tvojih oblačil je kakor vonj po Libanonu. 4:12 Zaprt vrt je moja sestra, moja žena; izvir zaprl, vodnjak zapečateno. 4:13 Tvoje rastline so sadovnjak granatnih jabolk s prijetnimi sadeži; kamfir, z nardom, 4:14 Nard in žafran; calamus in cimet, z vsemi drevesi kadilo; miro in alojo z vsemi glavnimi začimbami: 4:15 Vodnjak vrtov, studenec žive vode in potoki iz Libanon. 4:16 Zbudi se, o severni veter; in pridi, ti jug; udarec po mojem vrtu, da je lahko iztečejo začimbe. Naj pride moj dragi na svoj vrt in jesti njegove prijetne sadeže.