Razodetje 4:1 Po tem sem pogledal, in glej, vrata so se odprla v nebesih prvi glas, ki sem ga slišal, je bil kakor trobenta, ki je govorila z mano; ki je rekel: Pridi sem gor in pokazal ti bom, kar mora biti v nadaljevanju. 4:2 In takoj sem bil v duhu; in glej, prestol je bil postavljen nebesa in eden je sedel na prestolu. 4:3 In tisti, ki je sedel, je bil videti kot kamen jaspisa in sardine okoli prestola je bila mavrica, na vidiku podobna smaragdno. 4:4 In okrog prestola je bilo štiriindvajset sedežev, in na sedeži. Videl sem sedeti štiriindvajset starešin, oblečenih v bela oblačila; in na glavah so imeli zlate krone. 4:5 In iz prestola so prihajali strele in grmenje in glasovi: in pred prestolom je gorelo sedem ognjenih svetilk, ki so sedem Božjih duhov. 4:6 In pred prestolom je bilo stekleno morje, podobno kristalu: in v sredi prestola in okrog prestola so bile štiri živali polne oči spredaj in zadaj. 4:7 In prva zver je bila podobna levu, druga zver pa podobna teletu, in tretja zver je imela obraz kot človek, četrta zver pa je bila podobna leteči orel. 4:8 In štiri zveri so imele vsako od njih šest kril okoli sebe; in so bili polne oči znotraj: in ne počivajo dan in noč, govoreč: Sveto, svet, svet, GOSPOD Bog vsemogočni, ki je bil in je in pride. 4:9 In ko te živali dajejo slavo in čast in zahvalo njemu, ki je sedel na prestolu, ki živi na veke vekov, 4:10 Štiriindvajset starešin je padlo pred njim, ki je sedel na prestolu, in častijo njega, ki živi na veke vekov, in vržejo svoje krone pred prestolom, rekoč, 4:11 Vreden si, o Gospod, prejeti slavo, čast in moč: kajti ti si ustvaril vse stvari in za tvoje veselje so in so bile ustvarjene.