Razodetje
4:1 Po tem sem pogledal, in glej, vrata so se odprla v nebesih
prvi glas, ki sem ga slišal, je bil kakor trobenta, ki je govorila z mano;
ki je rekel: Pridi sem gor in pokazal ti bom, kar mora biti
v nadaljevanju.
4:2 In takoj sem bil v duhu; in glej, prestol je bil postavljen
nebesa in eden je sedel na prestolu.
4:3 In tisti, ki je sedel, je bil videti kot kamen jaspisa in sardine
okoli prestola je bila mavrica, na vidiku podobna
smaragdno.
4:4 In okrog prestola je bilo štiriindvajset sedežev, in na
sedeži. Videl sem sedeti štiriindvajset starešin, oblečenih v bela oblačila;
in na glavah so imeli zlate krone.
4:5 In iz prestola so prihajali strele in grmenje in glasovi:
in pred prestolom je gorelo sedem ognjenih svetilk, ki so
sedem Božjih duhov.
4:6 In pred prestolom je bilo stekleno morje, podobno kristalu: in v
sredi prestola in okrog prestola so bile štiri živali
polne oči spredaj in zadaj.
4:7 In prva zver je bila podobna levu, druga zver pa podobna teletu,
in tretja zver je imela obraz kot človek, četrta zver pa je bila podobna
leteči orel.
4:8 In štiri zveri so imele vsako od njih šest kril okoli sebe; in so bili
polne oči znotraj: in ne počivajo dan in noč, govoreč: Sveto,
svet, svet, GOSPOD Bog vsemogočni, ki je bil in je in pride.
4:9 In ko te živali dajejo slavo in čast in zahvalo njemu, ki je sedel
na prestolu, ki živi na veke vekov,
4:10 Štiriindvajset starešin je padlo pred njim, ki je sedel na prestolu,
in častijo njega, ki živi na veke vekov, in vržejo svoje krone
pred prestolom, rekoč,
4:11 Vreden si, o Gospod, prejeti slavo, čast in moč: kajti ti
si ustvaril vse stvari in za tvoje veselje so in so bile ustvarjene.