Psalmi 141:1 Gospod, kličem k tebi: pohiti k meni; prisluhni mojemu glasu, ko kličem k tebi. 141:2 Naj bo moja molitev postavljena pred te kot kadilo; in dviganje moje roke kot večerna daritev. 141:3 Postavi stražo, o GOSPOD, pred moja usta; obdrži vrata mojih ustnic. 141:4 Ne nagibajte mojega srca k ničemur slabemu, da bi z njim opravljal hudobna dela ljudje, ki delajo krivico, in naj ne jem njihovih jedi. 141:5 Naj me udari pravični; prijaznost bodi: in naj graja jaz; to bo odlično olje, ki mi ne bo razbilo glave: kajti še tudi moja molitev bo v njihovih nesrečah. 141:6 Ko bodo njihovi sodniki strmoglavljeni na kamnitih mestih, bodo slišali moje besede; saj so sladke. 141:7 Naše kosti so raztresene ob ustju groba, kot ko nekdo reže in cepi les na zemljo. 141:8 Toda moje oči so uprte vate, o BOG, Gospod; vate je moje zaupanje; zapustiti ne moja duša uboga. 141:9 Varuj me pasti, ki so mi jih postavili, in ginov delavci krivice. 141:10 Naj brezbožniki padejo v lastne mreže, jaz pa se rešim.