Psalmi
141:1 Gospod, kličem k tebi: pohiti k meni; prisluhni mojemu glasu, ko
kličem k tebi.
141:2 Naj bo moja molitev postavljena pred te kot kadilo; in dviganje
moje roke kot večerna daritev.
141:3 Postavi stražo, o GOSPOD, pred moja usta; obdrži vrata mojih ustnic.
141:4 Ne nagibajte mojega srca k ničemur slabemu, da bi z njim opravljal hudobna dela
ljudje, ki delajo krivico, in naj ne jem njihovih jedi.
141:5 Naj me udari pravični; prijaznost bodi: in naj graja
jaz; to bo odlično olje, ki mi ne bo razbilo glave: kajti še
tudi moja molitev bo v njihovih nesrečah.
141:6 Ko bodo njihovi sodniki strmoglavljeni na kamnitih mestih, bodo slišali moje
besede; saj so sladke.
141:7 Naše kosti so raztresene ob ustju groba, kot ko nekdo reže in
cepi les na zemljo.
141:8 Toda moje oči so uprte vate, o BOG, Gospod; vate je moje zaupanje; zapustiti
ne moja duša uboga.
141:9 Varuj me pasti, ki so mi jih postavili, in ginov
delavci krivice.
141:10 Naj brezbožniki padejo v lastne mreže, jaz pa se rešim.