Psalmi
104:1 Blagoslavljaj GOSPODA, moja duša. GOSPOD, moj Bog, ti si zelo velik; ti si
oblečen v čast in veličastvo.
104:2 Kdor se pokriva s svetlobo kot z oblačilom, ki se razteza
nebesa kot zavesa:
104:3 Kdo polaga tramove svojih sob v vode, ki naredi
oblaki njegov voz: ki hodi na krilih vetra:
104:4 Ki dela svoje angele duhove; njegovi ministri goreči ogenj:
104:5 Ki je položil temelje zemlje, da se ne bi podrla
kdaj.
104:6 Pokril si ga z globino kot z oblačilom: vode so obstale
nad gorami.
104:7 Pred tvojo grajo so zbežali; ob glasu tvojega groma so pohiteli.
104:8 Gredo po gorah; spustijo se po dolinah do kraja
ki si jih ustanovil.
104:9 Postavil si mejo, ki je ne smejo prestopiti; da se ne obračajo
spet pokriti zemljo.
104:10 Pošlje izvire v doline, ki tečejo med hribi.
104:11 Vsem zverim na polju dajejo pijačo, divji osli jih napijejo
žeja.
104:12 Pri njih bodo imele prebivališče nebeške ptice, ki pojejo
med vejami.
104:13 Napaja hribe iz svojih prostorov: Zemlja je zadovoljna z
sad tvojih del.
104:14 Povzroča, da raste trava za živino in zelišče za službo
človek: da iz zemlje rodi hrano;
104:15 In vino, ki razveseljuje človeško srce, in olje za okrasitev njegovega obraza
sijaj in kruh, ki krepi človekovo srce.
104:16 GOSPODOVA drevesa so polna soka; libanonske cedre, ki jih je
je posadil;
104:17 Kjer ptice delajo svoja gnezda: kot za štorklje, so jelke
njena hiša.
104:18 Visoki hribi so zatočišče za divje koze; in skale za
stožci.
104:19 Določil je luno za letne čase: sonce ve, da zahaja.
104:20 Narediš temo in nastane noč, v kateri so vse zveri
gozd se plazi naprej.
104:21 Mladi levi rjovejo za svojim plenom in iščejo svoje meso od Boga.
104:22 Sonce vzide, zberejo se skupaj in jih položijo noter
njihove brloge.
104:23 Človek gre k svojemu delu in k svojemu delu do večera.
104:24 O GOSPOD, kako mnoga so tvoja dela! v modrosti si vse ustvaril:
zemlja je polna tvojega bogastva.
104:25 Tako je to veliko in široko morje, v katerem se plazijo neštete stvari,
tako male kot velike zveri.
104:26 Tam gredo ladje: tam je tisti leviatan, ki si ga naredil za igro
tam.
104:27 Vse to čaka nate; da jim daš pravo meso
sezona.
104:28 Da jim daš, se zberejo; odpreš roko, so
napolnjena z dobrim.
104:29 Skrivaš svoj obraz, vznemirjeni so; jemlješ jim dih,
umrejo in se vrnejo v svoj prah.
104:30 Pošlješ svojega duha, ustvarjeni so: in obnoviš
obličje zemlje.
104:31 GOSPODOVA slava bo trajala vekomaj: GOSPOD se bo veselil
njegova dela.
104:32 Pogleda na zemljo in se trese; dotakne se hribov in
kadijo.
104:33 Pel bom GOSPODU, dokler bom živ: Pel bom hvalnico svojemu
Bog, dokler imam svoje bitje.
104:34 Moje premišljevanje o njem bo sladko; veselil se bom v GOSPODU.
104:35 Naj bodo grešniki izginili iz zemlje in naj ne bo več hudobnih
več. Blagoslavljaj GOSPODA, o moja duša. Hvalite GOSPODA.