Psalmi 104:1 Blagoslavljaj GOSPODA, moja duša. GOSPOD, moj Bog, ti si zelo velik; ti si oblečen v čast in veličastvo. 104:2 Kdor se pokriva s svetlobo kot z oblačilom, ki se razteza nebesa kot zavesa: 104:3 Kdo polaga tramove svojih sob v vode, ki naredi oblaki njegov voz: ki hodi na krilih vetra: 104:4 Ki dela svoje angele duhove; njegovi ministri goreči ogenj: 104:5 Ki je položil temelje zemlje, da se ne bi podrla kdaj. 104:6 Pokril si ga z globino kot z oblačilom: vode so obstale nad gorami. 104:7 Pred tvojo grajo so zbežali; ob glasu tvojega groma so pohiteli. 104:8 Gredo po gorah; spustijo se po dolinah do kraja ki si jih ustanovil. 104:9 Postavil si mejo, ki je ne smejo prestopiti; da se ne obračajo spet pokriti zemljo. 104:10 Pošlje izvire v doline, ki tečejo med hribi. 104:11 Vsem zverim na polju dajejo pijačo, divji osli jih napijejo žeja. 104:12 Pri njih bodo imele prebivališče nebeške ptice, ki pojejo med vejami. 104:13 Napaja hribe iz svojih prostorov: Zemlja je zadovoljna z sad tvojih del. 104:14 Povzroča, da raste trava za živino in zelišče za službo človek: da iz zemlje rodi hrano; 104:15 In vino, ki razveseljuje človeško srce, in olje za okrasitev njegovega obraza sijaj in kruh, ki krepi človekovo srce. 104:16 GOSPODOVA drevesa so polna soka; libanonske cedre, ki jih je je posadil; 104:17 Kjer ptice delajo svoja gnezda: kot za štorklje, so jelke njena hiša. 104:18 Visoki hribi so zatočišče za divje koze; in skale za stožci. 104:19 Določil je luno za letne čase: sonce ve, da zahaja. 104:20 Narediš temo in nastane noč, v kateri so vse zveri gozd se plazi naprej. 104:21 Mladi levi rjovejo za svojim plenom in iščejo svoje meso od Boga. 104:22 Sonce vzide, zberejo se skupaj in jih položijo noter njihove brloge. 104:23 Človek gre k svojemu delu in k svojemu delu do večera. 104:24 O GOSPOD, kako mnoga so tvoja dela! v modrosti si vse ustvaril: zemlja je polna tvojega bogastva. 104:25 Tako je to veliko in široko morje, v katerem se plazijo neštete stvari, tako male kot velike zveri. 104:26 Tam gredo ladje: tam je tisti leviatan, ki si ga naredil za igro tam. 104:27 Vse to čaka nate; da jim daš pravo meso sezona. 104:28 Da jim daš, se zberejo; odpreš roko, so napolnjena z dobrim. 104:29 Skrivaš svoj obraz, vznemirjeni so; jemlješ jim dih, umrejo in se vrnejo v svoj prah. 104:30 Pošlješ svojega duha, ustvarjeni so: in obnoviš obličje zemlje. 104:31 GOSPODOVA slava bo trajala vekomaj: GOSPOD se bo veselil njegova dela. 104:32 Pogleda na zemljo in se trese; dotakne se hribov in kadijo. 104:33 Pel bom GOSPODU, dokler bom živ: Pel bom hvalnico svojemu Bog, dokler imam svoje bitje. 104:34 Moje premišljevanje o njem bo sladko; veselil se bom v GOSPODU. 104:35 Naj bodo grešniki izginili iz zemlje in naj ne bo več hudobnih več. Blagoslavljaj GOSPODA, o moja duša. Hvalite GOSPODA.