Psalmi 77:1 Vpil sem k Bogu s svojim glasom, celo k Bogu s svojim glasom; in je dal uho do mene. 77:2 V dnevu svoje stiske sem iskal Gospoda: moja rana je tekla ponoči, in ni prenehal: moja duša se ni hotela potolažiti. 77:3 Spomnil sem se Boga in bil vznemirjen; pritoževal sem se in moj duh je bil preobremenjeni. Selah. 77:4 Držiš moje oči budne: Tako sem vznemirjen, da ne morem govoriti. 77:5 Premišljeval sem o starih časih, o letih starih časov. 77:6 V noči kličem v spomin svojo pesem: govorim s svojo srce: in moj duh je marljivo iskal. 77:7 Ali bo Gospod za vedno zavrgel? in ali ne bo več naklonjen? 77:8 Je njegovo usmiljenje za vedno izginilo? ali se njegova obljuba ne izpolni za vedno? 77:9 Ali je Bog pozabil biti milostljiv? ali je v jezi zaprl svoje blago usmiljenja? Selah. 77:10 In rekel sem: To je moja slabost, vendar se bom spominjal let desnica Najvišjega. 77:11 Spomnil se bom GOSPODOVIH del, zagotovo se bom spomnil tvojih čudeži starega časa. 77:12 Tudi jaz bom razmišljal o vsem tvojem delu in govoril o tvojih delih. 77:13 Tvoja pot, o Bog, je v svetišču: kdo je tako velik Bog kot naš Bog? 77:14 Ti si Bog, ki dela čudeže: razglasil si svojo moč med ljudmi. 77:15 S svojo roko si odrešil svoje ljudstvo, Jakobove sinove in Jožef. Selah. 77:16 Vode so te videle, o Bog, vode so te videle; bali so se: the tudi globine so bile vznemirjene. 77:17 Oblaki so izlili vodo, nebo je poslalo zvok: tvoje puščice odšel tudi v tujino. 77:18 Glas tvojega groma je bil v nebesih: strele so razsvetljevale svet: zemlja se je tresla in tresla. 77:19 Tvoja pot je v morju in tvoja pot v velikih vodah in tvoja stopinje niso znane. 77:20 Vodil si svoje ljudstvo kot čredo z roko Mojzesa in Arona.