Psalmi
77:1 Vpil sem k Bogu s svojim glasom, celo k Bogu s svojim glasom; in je dal
uho do mene.
77:2 V dnevu svoje stiske sem iskal Gospoda: moja rana je tekla ponoči,
in ni prenehal: moja duša se ni hotela potolažiti.
77:3 Spomnil sem se Boga in bil vznemirjen; pritoževal sem se in moj duh je bil
preobremenjeni. Selah.
77:4 Držiš moje oči budne: Tako sem vznemirjen, da ne morem govoriti.
77:5 Premišljeval sem o starih časih, o letih starih časov.
77:6 V noči kličem v spomin svojo pesem: govorim s svojo
srce: in moj duh je marljivo iskal.
77:7 Ali bo Gospod za vedno zavrgel? in ali ne bo več naklonjen?
77:8 Je njegovo usmiljenje za vedno izginilo? ali se njegova obljuba ne izpolni za vedno?
77:9 Ali je Bog pozabil biti milostljiv? ali je v jezi zaprl svoje blago
usmiljenja? Selah.
77:10 In rekel sem: To je moja slabost, vendar se bom spominjal let
desnica Najvišjega.
77:11 Spomnil se bom GOSPODOVIH del, zagotovo se bom spomnil tvojih
čudeži starega časa.
77:12 Tudi jaz bom razmišljal o vsem tvojem delu in govoril o tvojih delih.
77:13 Tvoja pot, o Bog, je v svetišču: kdo je tako velik Bog kot naš Bog?
77:14 Ti si Bog, ki dela čudeže: razglasil si svojo moč
med ljudmi.
77:15 S svojo roko si odrešil svoje ljudstvo, Jakobove sinove in
Jožef. Selah.
77:16 Vode so te videle, o Bog, vode so te videle; bali so se: the
tudi globine so bile vznemirjene.
77:17 Oblaki so izlili vodo, nebo je poslalo zvok: tvoje puščice
odšel tudi v tujino.
77:18 Glas tvojega groma je bil v nebesih: strele so razsvetljevale
svet: zemlja se je tresla in tresla.
77:19 Tvoja pot je v morju in tvoja pot v velikih vodah in tvoja
stopinje niso znane.
77:20 Vodil si svoje ljudstvo kot čredo z roko Mojzesa in Arona.