Psalmi
74:1 O Bog, zakaj si nas za vedno zavrgel? zakaj se kadi tvoja jeza
zoper ovce tvoje paše?
74:2 Spomni se svoje občine, ki si jo pridobil od nekdaj; palica
tvoja dediščina, ki si jo odkupil; ta gora Sion, v kateri
bival si.
74:3 Dvigni svoje noge v večno puščavo; celo vse to sovražnik
je delal hudobijo v svetišču.
74:4 Tvoji sovražniki rjovejo sredi tvojih zborov; so postavili svoje
praporščake za znake.
74:5 Človek je bil slaven po tem, ko je dvignil sekire na gosto
drevesa.
74:6 Zdaj pa s sekirami takoj razbijejo njegovo izrezljano delo
kladiva.
74:7 Vrgli so ogenj v tvoje svetišče, oskrunili so ga z metanjem
prebivališče tvojega imena do tal.
74:8 Rekli so v svojih srcih: Uničimo jih skupaj
požgal vse božje sinagoge v deželi.
74:9 Ne vidimo svojih znamenj: nobenega preroka ni več, niti ga ni
med nami vsak, ki ve, kako dolgo.
74:10 O Bog, kako dolgo bo nasprotnik grajal? bo sovražnik preklinjal
tvoje ime za vedno?
74:11 Zakaj umikaš svojo roko, celo svojo desnico? iztrgaj ga iz svojega
naročje.
74:12 Kajti Bog je moj kralj od nekdaj, ki dela rešitev sredi zemlje.
74:13 S svojo močjo si razdelil morje, zlomil si glave
zmaji v vodah.
74:14 Razbil si glave levijatana na kose in ga dal za meso
ljudem, ki živijo v divjini.
74:15 Razcepil si vodnjak in povodenj, usahnil si mogočno
reke.
74:16 Dan je tvoj, tudi noč je tvoja: ti si pripravil luč
in sonce.
74:17 Ti si postavil vse meje zemlje, ti si naredil poletje in
pozimi.
74:18 Zapomni si to, da je sovražnik sramotil, O GOSPOD, in da je
nespametni ljudje so preklinjali tvoje ime.
74:19 Ne izroči duše svoje grlice množici
hudoben: ne pozabi občestva svojih revežev za vekomaj.
74:20 Spoštujte zavezo, kajti temne strani zemlje so
polna prebivališč krutosti.
74:21 Naj se zatirani ne vrnejo osramočeni; naj hvalijo revne in uboge
tvoje ime.
74:22 Vstani, o Bog, zagovarjaj svojo lastno pravdo; spomni se, kako je neumen človek
te vsak dan graja.
74:23 Ne pozabi glasu svojih sovražnikov: hrupa tistih, ki vstajajo
proti tebi nenehno raste.