Psalmi 74:1 O Bog, zakaj si nas za vedno zavrgel? zakaj se kadi tvoja jeza zoper ovce tvoje paše? 74:2 Spomni se svoje občine, ki si jo pridobil od nekdaj; palica tvoja dediščina, ki si jo odkupil; ta gora Sion, v kateri bival si. 74:3 Dvigni svoje noge v večno puščavo; celo vse to sovražnik je delal hudobijo v svetišču. 74:4 Tvoji sovražniki rjovejo sredi tvojih zborov; so postavili svoje praporščake za znake. 74:5 Človek je bil slaven po tem, ko je dvignil sekire na gosto drevesa. 74:6 Zdaj pa s sekirami takoj razbijejo njegovo izrezljano delo kladiva. 74:7 Vrgli so ogenj v tvoje svetišče, oskrunili so ga z metanjem prebivališče tvojega imena do tal. 74:8 Rekli so v svojih srcih: Uničimo jih skupaj požgal vse božje sinagoge v deželi. 74:9 Ne vidimo svojih znamenj: nobenega preroka ni več, niti ga ni med nami vsak, ki ve, kako dolgo. 74:10 O Bog, kako dolgo bo nasprotnik grajal? bo sovražnik preklinjal tvoje ime za vedno? 74:11 Zakaj umikaš svojo roko, celo svojo desnico? iztrgaj ga iz svojega naročje. 74:12 Kajti Bog je moj kralj od nekdaj, ki dela rešitev sredi zemlje. 74:13 S svojo močjo si razdelil morje, zlomil si glave zmaji v vodah. 74:14 Razbil si glave levijatana na kose in ga dal za meso ljudem, ki živijo v divjini. 74:15 Razcepil si vodnjak in povodenj, usahnil si mogočno reke. 74:16 Dan je tvoj, tudi noč je tvoja: ti si pripravil luč in sonce. 74:17 Ti si postavil vse meje zemlje, ti si naredil poletje in pozimi. 74:18 Zapomni si to, da je sovražnik sramotil, O GOSPOD, in da je nespametni ljudje so preklinjali tvoje ime. 74:19 Ne izroči duše svoje grlice množici hudoben: ne pozabi občestva svojih revežev za vekomaj. 74:20 Spoštujte zavezo, kajti temne strani zemlje so polna prebivališč krutosti. 74:21 Naj se zatirani ne vrnejo osramočeni; naj hvalijo revne in uboge tvoje ime. 74:22 Vstani, o Bog, zagovarjaj svojo lastno pravdo; spomni se, kako je neumen človek te vsak dan graja. 74:23 Ne pozabi glasu svojih sovražnikov: hrupa tistih, ki vstajajo proti tebi nenehno raste.