Psalmi 42:1 Kakor jelen hrepeni po vodnih potokih, tako hrepeni moja duša tebe, o Bog. 42:2 Moja duša žeja po Bogu, po živem Bogu. Kdaj bom prišel in stopiti pred Boga? 42:3 Moje solze so bile moje meso dan in noč, medtem ko nenehno govorijo zame: Kje je tvoj Bog? 42:4 Ko se spomnim teh stvari, izlijem svojo dušo v sebi, ker sem odšel z množico sem šel z njimi v božjo hišo z glasom veselja in hvale, z množico, ki je praznovala. 42:5 Zakaj si potrt, o moja duša? in zakaj si vznemirjen name? upaj v Boga, ker ga bom še hvalil za pomoč njegovo obraz. 42:6 O moj Bog, moja duša je potrta v meni, zato se te bom spominjal iz dežele Jordana in Hermoncev s hriba Mizar. 42:7 Globina kliče globoko ob hrupu tvojih vodnih tromb: vsi tvoji valovi in tvoji valovi so šli čez mene. 42:8 Vendar bo GOSPOD ukazal svojo srčno dobrotljivost podnevi in v noč bo njegova pesem z menoj in moja molitev k Bogu mojemu življenje. 42:9 Rekel bom Bogu, moja skala, Zakaj si me pozabil? zakaj grem jaz žalovanje zaradi zatiranja sovražnika? 42:10 Kot z mečem v mojih kosteh, moji sovražniki me sramotijo; medtem ko pravijo vsak dan mi: Kje je tvoj Bog? 42:11 Zakaj si potrt, o moja duša? in zakaj si v sebi vznemirjen jaz? upaj v Boga: kajti še bom hvalil njega, ki je zdravje moje obličje in moj Bog.