Psalmi
42:1 Kakor jelen hrepeni po vodnih potokih, tako hrepeni moja duša
tebe, o Bog.
42:2 Moja duša žeja po Bogu, po živem Bogu. Kdaj bom prišel in
stopiti pred Boga?
42:3 Moje solze so bile moje meso dan in noč, medtem ko nenehno govorijo
zame: Kje je tvoj Bog?
42:4 Ko se spomnim teh stvari, izlijem svojo dušo v sebi, ker sem odšel
z množico sem šel z njimi v božjo hišo z glasom
veselja in hvale, z množico, ki je praznovala.
42:5 Zakaj si potrt, o moja duša? in zakaj si vznemirjen name?
upaj v Boga, ker ga bom še hvalil za pomoč njegovo
obraz.
42:6 O moj Bog, moja duša je potrta v meni, zato se te bom spominjal
iz dežele Jordana in Hermoncev s hriba Mizar.
42:7 Globina kliče globoko ob hrupu tvojih vodnih tromb: vsi tvoji valovi
in tvoji valovi so šli čez mene.
42:8 Vendar bo GOSPOD ukazal svojo srčno dobrotljivost podnevi in v
noč bo njegova pesem z menoj in moja molitev k Bogu mojemu
življenje.
42:9 Rekel bom Bogu, moja skala, Zakaj si me pozabil? zakaj grem jaz
žalovanje zaradi zatiranja sovražnika?
42:10 Kot z mečem v mojih kosteh, moji sovražniki me sramotijo; medtem ko pravijo
vsak dan mi: Kje je tvoj Bog?
42:11 Zakaj si potrt, o moja duša? in zakaj si v sebi vznemirjen
jaz? upaj v Boga: kajti še bom hvalil njega, ki je zdravje
moje obličje in moj Bog.