Psalmi
39:1 Rekel sem: Pazil bom na svoja pota, da ne grešim z jezikom.
bo držal moja usta z uzdo, medtem ko je hudobnež pred menoj.
39:2 Bil sem nem od tišine, molčal sem, tudi zaradi dobrega; in moja žalost
je bil premešan.
39:3 Moje srce je bilo vroče v meni, medtem ko sem razmišljal o ognju
govoril sem s svojim jezikom,
39:4 GOSPOD, daj mi spoznati moj konec in mero mojih dni, kakšna je.
da lahko vem, kako slaboten sem.
39:5 Glej, naredil si moje dni kot širino roke; in moja starost je tako
nič pred teboj: resnično je vsak človek v svojem najboljšem stanju popolnoma
nečimrnost. Selah.
39:6 Zagotovo vsak človek hodi v prazne predstave; zagotovo so vznemirjeni v
zaman: kopiči bogastvo, a ne ve, kdo ga bo zbral.
39:7 In zdaj, Gospod, kaj čakam? moje upanje je v tebi.
39:8 Reši me vseh mojih grehov, ne naredi me za sramoto
neumno.
39:9 Bil sem nem, nisem odprl svojih ust; ker si to storil.
39:10 Odstrani svoj udarec od mene: uniči me udarec tvoje roke.
39:11 Ko s grajami popraviš človeka za krivico, mu narediš
lepoto, ki jo razžre kakor molj: gotovo je vsak človek nečimrnost. Selah.
39:12 Usliši mojo molitev, o GOSPOD, in prisluhni mojemu vpitju; ne molči pri
moje solze: kajti tujec sem pri tebi in tujec, kakor vsi moji
očetje so bili.
39:13 Prizanesi mi, da si povrnem moč, preden grem od tod in me ne bo
več.