Psalmi 39:1 Rekel sem: Pazil bom na svoja pota, da ne grešim z jezikom. bo držal moja usta z uzdo, medtem ko je hudobnež pred menoj. 39:2 Bil sem nem od tišine, molčal sem, tudi zaradi dobrega; in moja žalost je bil premešan. 39:3 Moje srce je bilo vroče v meni, medtem ko sem razmišljal o ognju govoril sem s svojim jezikom, 39:4 GOSPOD, daj mi spoznati moj konec in mero mojih dni, kakšna je. da lahko vem, kako slaboten sem. 39:5 Glej, naredil si moje dni kot širino roke; in moja starost je tako nič pred teboj: resnično je vsak človek v svojem najboljšem stanju popolnoma nečimrnost. Selah. 39:6 Zagotovo vsak človek hodi v prazne predstave; zagotovo so vznemirjeni v zaman: kopiči bogastvo, a ne ve, kdo ga bo zbral. 39:7 In zdaj, Gospod, kaj čakam? moje upanje je v tebi. 39:8 Reši me vseh mojih grehov, ne naredi me za sramoto neumno. 39:9 Bil sem nem, nisem odprl svojih ust; ker si to storil. 39:10 Odstrani svoj udarec od mene: uniči me udarec tvoje roke. 39:11 Ko s grajami popraviš človeka za krivico, mu narediš lepoto, ki jo razžre kakor molj: gotovo je vsak človek nečimrnost. Selah. 39:12 Usliši mojo molitev, o GOSPOD, in prisluhni mojemu vpitju; ne molči pri moje solze: kajti tujec sem pri tebi in tujec, kakor vsi moji očetje so bili. 39:13 Prizanesi mi, da si povrnem moč, preden grem od tod in me ne bo več.