Psalmi 10:1 Zakaj stojiš od daleč, o GOSPOD? zakaj se skrivaš v časih težave? 10:2 Hudobni v svojem ponosu preganja uboge: naj se ujamejo naprave, ki so si jih zamislili. 10:3 Kajti hudobni se hvali s poželenjem svojega srca in ga blagoslavlja lakomnež, ki se mu gnusi GOSPOD. 10:4 Hudobni zaradi ponosa svojega obraza ne bo iskal Bog: Bog ni v vseh njegovih mislih. 10:5 Njegove poti so vedno hude; tvoje sodbe so daleč višje od njegovih pogled: kakor za vse svoje sovražnike, napihuje se nad njimi. 10:6 Rekel je v svojem srcu: Ne bom se premaknil, ker nikoli ne bom noter stiska. 10:7 Njegova usta so polna preklinjanja, prevare in goljufije: pod njegovim jezikom je nagajivost in nečimrnost. 10:8 Sedi v skrivališčih vasi, v skrivnih krajih ali ubija nedolžnega: njegove oči so tajno uprte proti ubogim. 10:9 Na skrivaj čaka kot lev v svojem brlogu: čaka na ulovi revnega: on ujame revnega, ko ga potegne v svoje mreža. 10:10 Čepi in se poniža, da lahko revni padejo zaradi njegove močne tiste. 10:11 Rekel je v svojem srcu, Bog je pozabil. on nikoli ne bo videl. 10:12 Vstani, o GOSPOD; O Bog, dvigni roko: ne pozabi na ponižne. 10:13 Zakaj hudobni prezira Boga? je rekel v srcu svojem: Ti ne bo zahteval. 10:14 Videl si; kajti vidiš hudobijo in zlobo, da bi jo povrnil s tvojo roko: revež se ti zaveže; ti si pomočnik sirotam. 10:15 Zlomi roko hudobnega in hudobnega človeka: poišči njegovo hudobije, dokler je ne najdeš. 10:16 GOSPOD je kralj na veke vekov: pogani so izginili iz njegovih zemljišče. 10:17 GOSPOD, uslišal si željo ponižnih; pripravil boš njihove srce, dal boš svojemu ušesu slišati: 10:18 Soditi sirotam in zatiranim, da lahko človek na zemlji nič več zatiranja.