Psalmi
10:1 Zakaj stojiš od daleč, o GOSPOD? zakaj se skrivaš v časih
težave?
10:2 Hudobni v svojem ponosu preganja uboge: naj se ujamejo
naprave, ki so si jih zamislili.
10:3 Kajti hudobni se hvali s poželenjem svojega srca in ga blagoslavlja
lakomnež, ki se mu gnusi GOSPOD.
10:4 Hudobni zaradi ponosa svojega obraza ne bo iskal
Bog: Bog ni v vseh njegovih mislih.
10:5 Njegove poti so vedno hude; tvoje sodbe so daleč višje od njegovih
pogled: kakor za vse svoje sovražnike, napihuje se nad njimi.
10:6 Rekel je v svojem srcu: Ne bom se premaknil, ker nikoli ne bom noter
stiska.
10:7 Njegova usta so polna preklinjanja, prevare in goljufije: pod njegovim jezikom je
nagajivost in nečimrnost.
10:8 Sedi v skrivališčih vasi, v skrivnih krajih
ali ubija nedolžnega: njegove oči so tajno uprte proti ubogim.
10:9 Na skrivaj čaka kot lev v svojem brlogu: čaka na
ulovi revnega: on ujame revnega, ko ga potegne v svoje
mreža.
10:10 Čepi in se poniža, da lahko revni padejo zaradi njegove močne
tiste.
10:11 Rekel je v svojem srcu, Bog je pozabil. on
nikoli ne bo videl.
10:12 Vstani, o GOSPOD; O Bog, dvigni roko: ne pozabi na ponižne.
10:13 Zakaj hudobni prezira Boga? je rekel v srcu svojem: Ti
ne bo zahteval.
10:14 Videl si; kajti vidiš hudobijo in zlobo, da bi jo povrnil
s tvojo roko: revež se ti zaveže; ti si
pomočnik sirotam.
10:15 Zlomi roko hudobnega in hudobnega človeka: poišči njegovo
hudobije, dokler je ne najdeš.
10:16 GOSPOD je kralj na veke vekov: pogani so izginili iz njegovih
zemljišče.
10:17 GOSPOD, uslišal si željo ponižnih; pripravil boš njihove
srce, dal boš svojemu ušesu slišati:
10:18 Soditi sirotam in zatiranim, da lahko človek na zemlji
nič več zatiranja.