Psalmi 2:1 Zakaj se pogani jezijo in ljudstvo snuje prazne stvari? 2:2 Kralji zemlje se postavljajo in vladarji se posvetujejo skupaj zoper GOSPODA in zoper njegovega maziljenca, rekoč: 2:3 Raztrgajmo njihove vezi in odvrzimo njihove vrvi od sebe. 2:4 Tisti, ki sedi v nebesih, se bo smejal: GOSPOD jih bo sprejel posmeh. 2:5 Tedaj jim bo govoril v svoji jezi in jih jezil v svoji rani nezadovoljstvo. 2:6 Vendar sem postavil svojega kralja na svoj sveti grič Sion. 2:7 Razglasil bom ukaz: Gospod mi je rekel: Ti si moj Sin; ta dan sem te rodil. 2:8 Prosi od mene, in dal ti bom pogane za tvojo dediščino, in skrajni deli zemlje v tvojo posest. 2:9 Zdrobil jih boš z železno palico; jih boš razdrobil na kose kot lončena posoda. 2:10 Zatorej bodite modri, kralji, poučite se, sodniki zemlja. 2:11 Služite GOSPODU s strahom in veselite se s trepetom. 2:12 Poljubite Sina, da se ne razjezi in ne poginete s poti, ko je njegov jeza se vname le malo. Blagor vsem, ki zaupajo v njem.