Psalmi
2:1 Zakaj se pogani jezijo in ljudstvo snuje prazne stvari?
2:2 Kralji zemlje se postavljajo in vladarji se posvetujejo
skupaj zoper GOSPODA in zoper njegovega maziljenca, rekoč:
2:3 Raztrgajmo njihove vezi in odvrzimo njihove vrvi od sebe.
2:4 Tisti, ki sedi v nebesih, se bo smejal: GOSPOD jih bo sprejel
posmeh.
2:5 Tedaj jim bo govoril v svoji jezi in jih jezil v svoji rani
nezadovoljstvo.
2:6 Vendar sem postavil svojega kralja na svoj sveti grič Sion.
2:7 Razglasil bom ukaz: Gospod mi je rekel: Ti si moj Sin;
ta dan sem te rodil.
2:8 Prosi od mene, in dal ti bom pogane za tvojo dediščino, in
skrajni deli zemlje v tvojo posest.
2:9 Zdrobil jih boš z železno palico; jih boš razdrobil na kose
kot lončena posoda.
2:10 Zatorej bodite modri, kralji, poučite se, sodniki
zemlja.
2:11 Služite GOSPODU s strahom in veselite se s trepetom.
2:12 Poljubite Sina, da se ne razjezi in ne poginete s poti, ko je njegov
jeza se vname le malo. Blagor vsem, ki zaupajo
v njem.