Pregovori
7:1 Sin moj, drži se mojih besed in shrani moje zapovedi pri sebi.
7:2 Izpolnjuj moje zapovedi in živi; in moj zakon kakor punčico tvojega očesa.
7:3 Zaveži jih na svoje prste, zapiši jih na ploščo svojega srca.
7:4 Reci modrosti: ti si moja sestra; in poimenuj razumevanje tvoje
sorodnica:
7:5 Da te lahko varujejo pred tujko, pred tujko, ki
laska s svojimi besedami.
7:6 Kajti na oknu svoje hiše sem pogledal skozi okno,
7:7 In med preprostimi sem opazil mladeniča med mladimi
človek brez razumevanja,
7:8 Skozi ulico blizu njenega vogala; in šel je po poti k njej
hiša,
7:9 V mraku, zvečer, v črni in temni noči:
7:10 In glej, srečala ga je ženska v obleki vlačuge in
subtil srca.
7:11 (Je glasna in trmasta; njene noge ne stojijo v njeni hiši:
7:12 Zdaj je zunaj, zdaj na ulicah in čaka na vsakem
kotiček.)
7:13 Tako ga je ujela in ga poljubila, in z drznim obrazom rekla
on,
7:14 S seboj imam mirovne daritve; ta dan sem izpolnil svoje zaobljube.
7:15 Zato sem ti prišel naproti, marljivo iskat tvoj obraz, in sem
so te našli.
7:16 Svojo posteljo sem pokril s prevlekami iz tapiserij, z izrezljanimi deli, s
fino perilo iz Egipta.
7:17 Svojo posteljo sem odišavil z miro, alojo in cimetom.
7:18 Pridite, nasitimo se ljubezni do jutra: potolažimo se
sebe z ljubeznimi.
7:19 Kajti dobrega človeka ni doma, odšel je na dolgo pot:
7:20 S seboj je vzel vrečo denarja in se bo vrnil domov na dan
imenovan.
7:21 S svojim veliko poštenim govorom ga je povzročila, da je popustil, z laskanjem
svojih ustnic ga je prisilila.
7:22 Takoj gre za njo, kakor gre vol v zakol ali kot
bedak do popravka delnic;
7:23 Dokler mu strela ne zadene jeter; kakor ptica hiti v zanko,
in ne ve, da je za njegovo življenje.
7:24 Zato me zdaj poslušajte, o otroci, in bodite pozorni na besede
moja usta.
7:25 Naj se tvoje srce ne skrene na njene poti, ne zavajaj se na njenih stezah.
7:26 Ker je odvrgla veliko ranjencev; da, veliko močnih mož je bilo
umorjena od nje.
7:27 Njena hiša je pot v pekel, ki se spušča v sobane smrti.