Številke
11:1 In ko se je ljudstvo pritoževalo, to ni bilo všeč Gospodu in Gospodu
slišal; in njegova jeza se je vnela; in ogenj Gospodov je zagorel
med njimi in pokončal tiste, ki so bili v skrajnih delih
kamp.
11:2 In ljudje so vpili k Mojzesu; in ko je Mojzes molil h GOSPODU,
ogenj je bil pogašen.
11:3 In poimenoval je kraj Taberah, ker je bil ogenj
GOSPOD je gorel med njimi.
11:4 In mešana množica, ki je bila med njimi, je padla v poželenje
tudi sinovi Izraelovi so spet jokali in govorili: Kdo nam bo dal mesa
jesti?
11:5 Spominjamo se rib, ki smo jih jedli v Egiptu zastonj; kumare,
in melone, por, čebulo in česen:
11:6 Zdaj pa je naša duša izsušena: razen tega ni ničesar
mana, pred našimi očmi.
11:7 In mana je bila kakor koriandrovo seme in njena barva je bila kakor
barva bdelija.
11:8 In ljudje so hodili naokoli, ga nabirali in mleli v mlinih oz
ga stepli v možnarju in ga pekli v ponvah ter iz njega delali kolače: in
njegov okus je bil kot okus svežega olja.
11:9 In ko je ponoči padla rosa na tabor, je padla mana
to.
11:10 Nato je Mojzes slišal ljudi jokati po svojih družinah, vsak moški
in jeza GOSPODOVA se je silno vnela;
Tudi Mojzes je bil nezadovoljen.
11:11 In Mojzes je rekel GOSPODU: "Zakaj si prizadel svojega služabnika?"
in zakaj nisem našel milosti v tvojih očeh, da bi dal
breme vseh teh ljudi na meni?
11:12 Ali sem spočel vse te ljudi? sem jih jaz rodil, da si ti
bi mi moral reči: Nosi jih v naročju, kakor doječi oče
nosi dojilje v deželo, za katero si jim prisegel
očetje?
11:13 Od kod naj dobim meso, da ga dam vsem tem ljudem? saj jokajo
k meni, rekoč: Daj nam mesa, da bomo jedli.
11:14 Ne morem sam nositi vseh teh ljudi, ker je pretežko za
jaz.
11:15 In če tako ravnate z mano, me prosim ubijte takoj, če
so našli milost v tvojih očeh; in naj ne vidim svoje bede.
11:16 In Gospod je rekel Mojzesu: Zberi mi sedemdeset moških izmed starešin.
Izraela, za katere veš, da so starešine ljudstva, in
častniki nad njimi; in jih pripelji v tabernakelj
občino, da lahko stojijo tam s teboj.
11:17 In prišel bom dol in tam govoril s teboj; in vzel bom od
duh, ki je na tebi, in ga bo dal nanje; in bodo
nosi breme ljudstva s seboj, da ga ne nosiš sam
sam.
11:18 In povej ljudem: Posvetite se proti jutri in
meso boste jedli, kajti jokali ste na ušesa GOSPODOVA, govoreč:
Kdo nam bo dal mesa jesti? kajti dobro nam je bilo v Egiptu:
zato vam bo GOSPOD dal mesa in boste jedli.
11:19 Ne jejte en dan, niti dva dni, niti pet dni, niti deset dni,
niti dvajset dni;
11:20 Toda celo cel mesec, dokler ne pride iz vaših nosnic in bo
gnusen vam, ker ste zaničevali GOSPODA, ki je
med vami in jokali pred njim, rekoč: Zakaj smo prišli iz
Egipt?
11:21 In Mojzes je rekel: Ljudstvo, med katerim sem jaz, je šeststo tisoč
lakaji; in ti si rekel, dal jim bom meso, da bodo jedli a
cel mesec.
11:22 Ali naj bodo drobnice in goveda poklane za njih, da jim zadostuje? oz
naj se jim zberejo vse morske ribe, da jih bo dovolj
njim?
11:23 In Gospod je rekel Mojzesu: Ali je Gospodova roka kratka? boš
glej zdaj, ali se bo moja beseda uresničila pri tebi ali ne.
11:24 In Mojzes je šel ven in povedal ljudstvu besede Gospodove, in
je zbral sedemdeset mož med starešinami ljudstva in jih postavil
o tabernaklju.
11:25 In Gospod se je spustil v oblaku, mu govoril in vzel del
duha, ki je bil na njem, in ga je dal sedemdesetim starešinam
zgodilo se je, da so, ko je duh počival na njih, prerokovali,
in ni nehal.
11:26 Toda v taborišču sta ostala dva moža, enemu je bilo ime
Eldad in ime drugega Medada: in duh je počival na njih;
in bili so izmed tistih, ki so bili napisani, vendar niso šli ven k
tabernakelj: in prerokovali so v taboru.
11:27 In tam je tekel mladenič in povedal Mojzesu, in rekel: Eldad in Medad delata
prerokovati v taborišču.
11:28 In Jozue, Nunov sin, Mojzesov služabnik, eden od njegovih mladeničev,
je odgovoril in rekel: Moj gospod Mojzes, prepovedi jim!
11:29 In Mojzes mu je rekel: "Ali zavidaš zaradi mene?" da bi bog to vse
GOSPODOVO ljudstvo so bili preroki in da bo GOSPOD dal svojega duha
nanje!
11:30 In Mojzes ga je spravil v tabor, on in Izraelove starešine.
11:31 In od Gospoda je prišel veter in prinesel prepelice od
morje in naj padejo ob taboru, kakor da je bil en dan potovanja po tem
strani, in tako rekoč en dan potovanja na drugi strani, okoli
tabor, in tako rekoč dva komolca visoko na površju zemlje.
11:32 In ljudje so vstali ves tisti dan in vso tisto noč in vse
naslednji dan so nabirali prepelice: kdor jih je najmanj nabiral
deset homerjev: in vse so razpršili zase naokrog
taborišče.
11:33 In ko je bilo meso še med njihovimi zobmi, preden so ga prežvečili,
jeza GOSPODOVA se je vnela nad ljudstvom in GOSPOD jih je udaril
ljudi z zelo veliko kugo.
11:34 Ta kraj je poimenoval Kibrothhattaavah, ker tam
pokopali so ljudi, ki so poželeli.
11:35 In ljudje so odpotovali iz Kibrothhattaave v Hazeroth; in bivališče
v Hazerothu.