Mark
4:1 In spet je začel učiti ob morju; in tam so bili zbrani
velika množica, tako da je vstopil v ladjo in sedel v njo
morje; in vsa množica je bila ob morju na kopnem.
4:2 In učil jih je veliko stvari s prilikami in jim povedal v svojih
doktrina,
4:3 Poslušajte; Glej, prišel je sejalec sejati:
4:4 In zgodilo se je, ko je sejal, je nekaj padlo ob poti in
prišle so ptice neba in ga požrle.
4:5 In nekateri so padli na kamnita tla, kjer ni bilo veliko zemlje; in
takoj je vzklila, ker ni imela globoke zemlje:
4:6 Toda ko je sonce vzšlo, je bilo žgano; in ker ni imela korena, je
usahnil.
4:7 In nekaj je padlo med trnje, in trnje je zraslo in ga zadušilo, in
ni obrodilo sadov.
4:8 In drugo je padlo na dobro zemljo in obrodilo sad, ki je vzklil in
povečana; in prinesel, nekaj trideset, in nekaj šestdeset, in nekaj an
sto.
4:9 In rekel jim je: "Kdor ima ušesa, naj sliši."
4:10 In ko je bil sam, so ga vprašali tisti, ki so bili okoli njega z dvanajsterimi
njemu prispodobo.
4:11 In rekel jim je: "Dano vam je, da poznate skrivnost
božje kraljestvo; tistim, ki so zunaj, pa je vse to
storjeno v prispodobah:
4:12 Da lahko gledajo, da vidijo, in ne zaznavajo; in poslušanje lahko slišijo,
in ne razumeti; da se ne bi kadarkoli spreobrnili in njihovi
grehe jim je treba odpustiti.
4:13 In rekel jim je: Ali ne poznate te prilike? in kako boš potem
poznate vse prispodobe?
4:14 Sejalec seje besedo.
4:15 In to so tisti ob poti, kjer se seje beseda; ampak ko
slišali so, Satan takoj pride in vzame besedo, ki
je bilo posejano v njihova srca.
4:16 In to so tudi tisti, ki so posejani na kamnitih tleh; kdo, kdaj
ko so slišali besedo, jo takoj sprejmejo z veseljem;
4:17 In nimajo korenin v sebi, zato vztrajajo le za nekaj časa.
kadar nastopi stiska ali preganjanje zaradi besede, takoj
so užaljeni.
4:18 In to so tisti, ki so posejani med trnje; kot je slišati besedo,
4:19 In skrbi tega sveta, in prevara bogastva, in
poželenja drugih stvari, ki vstopijo, zadušijo besedo in postane
neplodno.
4:20 In to so tisti, ki so posejani na dobri zemlji; kot je slišati besedo,
in jo prejmi in obrodi sad, nekateri tridesetkrat, drugi šestdeset in
nekaj sto.
4:21 In rekel jim je: Ali se sveča prinese, da se jo postavi pod posodo ali
pod posteljo? in ne biti postavljen na svečnik?
4:22 Kajti nič ni skritega, kar ne bo razodeto; tudi nobenega ni bilo
stvar zamolčana, a naj pride v tujino.
4:23 Če ima kdo ušesa, da sliši, naj sliši.
4:24 In rekel jim je: "Pazite, kaj slišite: s kakšno mero."
mero, odmerjeno se vam bo in več vam bo, ki poslušate
dano.
4:25 Kajti tisti, ki ima, mu bo dano, in kdor nima, od njega
vzeto mu bo tudi to, kar ima.
4:26 In rekel je: »Tako je Božje kraljestvo, kakor če bi človek vrgel seme v
tla;
4:27 In bi moral spati in vstajati noč in dan, in seme bi vzklilo in
odrasti, ne ve kako.
4:28 Kajti zemlja sama od sebe rodi sad; najprej rezilo, nato pa
klas, potem pa polno koruzo v klasu.
4:29 Ko pa sad obrodi, ga takoj vstavi
srp, kajti žetev je prišla.
4:30 In rekel je: S čim naj primerjamo božje kraljestvo? ali s čim
primerjava ga primerjamo?
4:31 Podobno je gorčičnemu zrnu, ki ga, ko ga posejemo v zemljo,
je manj kot vsa semena, ki so na zemlji:
4:32 Ko pa je posejana, zraste in postane večja od vseh zelišč,
in požene velike veje; tako da se lahko nastanijo ptice neba
pod senco tega.
4:33 In z mnogimi takimi prilikami jim je govoril besedo, kakršni so bili
sposoben slišati.
4:34 Toda brez prilike jim ni govoril; in ko so bili sami,
vse je razložil svojim učencem.
4:35 In isti dan, ko je prišel večer, jim je rekel: "Pustite nas."
prestopite na drugo stran.
4:36 In ko so odpustili množico, so ga vzeli takšnega, kot je bil
v ladji. In z njim so bile tudi druge ladje.
4:37 Nastala je močna nevihta in valovi so udarjali v ladjo,
tako da je bilo zdaj polno.
4:38 Bil je v zadnjem delu ladje in je spal na blazini.
zbudi ga in mu reci: Učitelj, ali te ne skrbi, da poginemo?
4:39 In vstal je, zapretil vetru in rekel morju: Mir, bodi
še vedno. In veter je ponehal in nastala je velika tišina.
4:40 In rekel jim je: Zakaj ste tako prestrašeni? kako to, da nimaš
vera?
4:41 In so se zelo prestrašili, in so rekli drug drugemu, "Kakšen človek."
je to, da ga tudi veter in morje ubogata?