Mark 4:1 In spet je začel učiti ob morju; in tam so bili zbrani velika množica, tako da je vstopil v ladjo in sedel v njo morje; in vsa množica je bila ob morju na kopnem. 4:2 In učil jih je veliko stvari s prilikami in jim povedal v svojih doktrina, 4:3 Poslušajte; Glej, prišel je sejalec sejati: 4:4 In zgodilo se je, ko je sejal, je nekaj padlo ob poti in prišle so ptice neba in ga požrle. 4:5 In nekateri so padli na kamnita tla, kjer ni bilo veliko zemlje; in takoj je vzklila, ker ni imela globoke zemlje: 4:6 Toda ko je sonce vzšlo, je bilo žgano; in ker ni imela korena, je usahnil. 4:7 In nekaj je padlo med trnje, in trnje je zraslo in ga zadušilo, in ni obrodilo sadov. 4:8 In drugo je padlo na dobro zemljo in obrodilo sad, ki je vzklil in povečana; in prinesel, nekaj trideset, in nekaj šestdeset, in nekaj an sto. 4:9 In rekel jim je: "Kdor ima ušesa, naj sliši." 4:10 In ko je bil sam, so ga vprašali tisti, ki so bili okoli njega z dvanajsterimi njemu prispodobo. 4:11 In rekel jim je: "Dano vam je, da poznate skrivnost božje kraljestvo; tistim, ki so zunaj, pa je vse to storjeno v prispodobah: 4:12 Da lahko gledajo, da vidijo, in ne zaznavajo; in poslušanje lahko slišijo, in ne razumeti; da se ne bi kadarkoli spreobrnili in njihovi grehe jim je treba odpustiti. 4:13 In rekel jim je: Ali ne poznate te prilike? in kako boš potem poznate vse prispodobe? 4:14 Sejalec seje besedo. 4:15 In to so tisti ob poti, kjer se seje beseda; ampak ko slišali so, Satan takoj pride in vzame besedo, ki je bilo posejano v njihova srca. 4:16 In to so tudi tisti, ki so posejani na kamnitih tleh; kdo, kdaj ko so slišali besedo, jo takoj sprejmejo z veseljem; 4:17 In nimajo korenin v sebi, zato vztrajajo le za nekaj časa. kadar nastopi stiska ali preganjanje zaradi besede, takoj so užaljeni. 4:18 In to so tisti, ki so posejani med trnje; kot je slišati besedo, 4:19 In skrbi tega sveta, in prevara bogastva, in poželenja drugih stvari, ki vstopijo, zadušijo besedo in postane neplodno. 4:20 In to so tisti, ki so posejani na dobri zemlji; kot je slišati besedo, in jo prejmi in obrodi sad, nekateri tridesetkrat, drugi šestdeset in nekaj sto. 4:21 In rekel jim je: Ali se sveča prinese, da se jo postavi pod posodo ali pod posteljo? in ne biti postavljen na svečnik? 4:22 Kajti nič ni skritega, kar ne bo razodeto; tudi nobenega ni bilo stvar zamolčana, a naj pride v tujino. 4:23 Če ima kdo ušesa, da sliši, naj sliši. 4:24 In rekel jim je: "Pazite, kaj slišite: s kakšno mero." mero, odmerjeno se vam bo in več vam bo, ki poslušate dano. 4:25 Kajti tisti, ki ima, mu bo dano, in kdor nima, od njega vzeto mu bo tudi to, kar ima. 4:26 In rekel je: »Tako je Božje kraljestvo, kakor če bi človek vrgel seme v tla; 4:27 In bi moral spati in vstajati noč in dan, in seme bi vzklilo in odrasti, ne ve kako. 4:28 Kajti zemlja sama od sebe rodi sad; najprej rezilo, nato pa klas, potem pa polno koruzo v klasu. 4:29 Ko pa sad obrodi, ga takoj vstavi srp, kajti žetev je prišla. 4:30 In rekel je: S čim naj primerjamo božje kraljestvo? ali s čim primerjava ga primerjamo? 4:31 Podobno je gorčičnemu zrnu, ki ga, ko ga posejemo v zemljo, je manj kot vsa semena, ki so na zemlji: 4:32 Ko pa je posejana, zraste in postane večja od vseh zelišč, in požene velike veje; tako da se lahko nastanijo ptice neba pod senco tega. 4:33 In z mnogimi takimi prilikami jim je govoril besedo, kakršni so bili sposoben slišati. 4:34 Toda brez prilike jim ni govoril; in ko so bili sami, vse je razložil svojim učencem. 4:35 In isti dan, ko je prišel večer, jim je rekel: "Pustite nas." prestopite na drugo stran. 4:36 In ko so odpustili množico, so ga vzeli takšnega, kot je bil v ladji. In z njim so bile tudi druge ladje. 4:37 Nastala je močna nevihta in valovi so udarjali v ladjo, tako da je bilo zdaj polno. 4:38 Bil je v zadnjem delu ladje in je spal na blazini. zbudi ga in mu reci: Učitelj, ali te ne skrbi, da poginemo? 4:39 In vstal je, zapretil vetru in rekel morju: Mir, bodi še vedno. In veter je ponehal in nastala je velika tišina. 4:40 In rekel jim je: Zakaj ste tako prestrašeni? kako to, da nimaš vera? 4:41 In so se zelo prestrašili, in so rekli drug drugemu, "Kakšen človek." je to, da ga tudi veter in morje ubogata?