Objokovanja
4:1 Kako je postalo zlato temno! kako se spremeni najčistejše zlato! the
kamni svetišča so izsuti na vrh vsake ulice.
4:2 Dragoceni sinovi Siona, primerljivi s čistim zlatom, kako so
cenjeni kot lončeni vrči, delo lončarskih rok!
4:3 Tudi morske pošasti izvlečejo prsi, sesajo svoje mladiče
tisti: hči mojega ljudstva je postala okrutna, kakor noji v
divjina.
4:4 Jezik sesalnega otroka se prilepi na nebo
žeja: otroci prosijo kruha, a nihče jim ga ne nalomi.
4:5 Tisti, ki so hranili sladko hrano, so opustošeni na ulicah
so bili vzgojeni v škrlatnem objemu gnojišč.
4:6 Kajti kazen za krivdo hčere mojega ljudstva je
večja od kazni za greh Sodome, ki je bila strmoglavljena kot
v trenutku in nobena roka ni ostala na njej.
4:7 Njeni nazarci so bili čistejši od snega, bili so bolj beli od mleka
po telesu so bili bolj rdeči kot rubini, njihovo poliranje je bilo iz safirja:
4:8 Njihov obraz je črnejši od oglja; na ulicah jih ne poznajo:
njih koža se prilepi na njihove kosti; ovenelo je, postalo je kot a
palica.
4:9 Tisti, ki so pobiti z mečem, so boljši od tistih, ki so pobiti
z lakoto: za te bore proč, prestreljene zaradi pomanjkanja
plodovi polja.
4:10 Roke usmiljenih žensk so namočile lastne otroke: bili so
njihovo meso v uničenju hčere mojega ljudstva.
4:11 GOSPOD je dosegel svoj bes; izlil je svojo hudo
jezo in je zanetil ogenj na Sionu in ga je požrl
njeni temelji.
4:12 Kralji zemlje in vsi prebivalci sveta tega ne bodo hoteli
so verjeli, da bi morala nasprotnik in sovražnik vstopiti v
jeruzalemska vrata.
4:13 Zaradi grehov njenih prerokov in krivic njenih duhovnikov,
sredi nje so prelili kri pravičnih,
4:14 Tavali so kot slepci po ulicah, onesnažili so
sami s krvjo, tako da se ljudje niso mogli dotakniti njihovih oblačil.
4:15 Zavpili so jim: Pojdite! je nečisto; depart, odhod, dotik
ne: ko so bežali in blodili, so rekli med pogani: Oni
ne bo več tam bival.
4:16 Gospodova jeza jih je razdelila; ne bo jih več upošteval:
niso spoštovali osebnosti duhovnikov, niso dajali prednosti
starešine.
4:17 Kar se tiče nas, so naše oči še odpovedale naši zaman pomoči: ko gledamo mi
pazili na narod, ki nas ni mogel rešiti.
4:18 Lovijo naše korake, da ne moremo iti po naših ulicah: naš konec je blizu,
naši dnevi so izpolnjeni; kajti prišel je naš konec.
4:19 Naši preganjalci so hitrejši od nebeških orlov: zasledovali so
na gorah so nas čakali v puščavi.
4:20 Dih naših nosnic, GOSPODOV maziljenec, je bil vzet v svoje
jame, o katerem smo rekli: V njegovi senci bomo živeli med pogani.
4:21 Veselite se in veselite se, edomska hči, ki prebivate v deželi
Uz; tudi čaša bo šla k tebi: pijan boš,
in slekel se boš.
4:22 Kazen za tvojo krivico je dosežena, o sionska hči; on
te ne bo več odpeljal v ujetništvo: obiskal bo tvojega
krivica, o edomska hči; odkril bo tvoje grehe.