Objokovanja 4:1 Kako je postalo zlato temno! kako se spremeni najčistejše zlato! the kamni svetišča so izsuti na vrh vsake ulice. 4:2 Dragoceni sinovi Siona, primerljivi s čistim zlatom, kako so cenjeni kot lončeni vrči, delo lončarskih rok! 4:3 Tudi morske pošasti izvlečejo prsi, sesajo svoje mladiče tisti: hči mojega ljudstva je postala okrutna, kakor noji v divjina. 4:4 Jezik sesalnega otroka se prilepi na nebo žeja: otroci prosijo kruha, a nihče jim ga ne nalomi. 4:5 Tisti, ki so hranili sladko hrano, so opustošeni na ulicah so bili vzgojeni v škrlatnem objemu gnojišč. 4:6 Kajti kazen za krivdo hčere mojega ljudstva je večja od kazni za greh Sodome, ki je bila strmoglavljena kot v trenutku in nobena roka ni ostala na njej. 4:7 Njeni nazarci so bili čistejši od snega, bili so bolj beli od mleka po telesu so bili bolj rdeči kot rubini, njihovo poliranje je bilo iz safirja: 4:8 Njihov obraz je črnejši od oglja; na ulicah jih ne poznajo: njih koža se prilepi na njihove kosti; ovenelo je, postalo je kot a palica. 4:9 Tisti, ki so pobiti z mečem, so boljši od tistih, ki so pobiti z lakoto: za te bore proč, prestreljene zaradi pomanjkanja plodovi polja. 4:10 Roke usmiljenih žensk so namočile lastne otroke: bili so njihovo meso v uničenju hčere mojega ljudstva. 4:11 GOSPOD je dosegel svoj bes; izlil je svojo hudo jezo in je zanetil ogenj na Sionu in ga je požrl njeni temelji. 4:12 Kralji zemlje in vsi prebivalci sveta tega ne bodo hoteli so verjeli, da bi morala nasprotnik in sovražnik vstopiti v jeruzalemska vrata. 4:13 Zaradi grehov njenih prerokov in krivic njenih duhovnikov, sredi nje so prelili kri pravičnih, 4:14 Tavali so kot slepci po ulicah, onesnažili so sami s krvjo, tako da se ljudje niso mogli dotakniti njihovih oblačil. 4:15 Zavpili so jim: Pojdite! je nečisto; depart, odhod, dotik ne: ko so bežali in blodili, so rekli med pogani: Oni ne bo več tam bival. 4:16 Gospodova jeza jih je razdelila; ne bo jih več upošteval: niso spoštovali osebnosti duhovnikov, niso dajali prednosti starešine. 4:17 Kar se tiče nas, so naše oči še odpovedale naši zaman pomoči: ko gledamo mi pazili na narod, ki nas ni mogel rešiti. 4:18 Lovijo naše korake, da ne moremo iti po naših ulicah: naš konec je blizu, naši dnevi so izpolnjeni; kajti prišel je naš konec. 4:19 Naši preganjalci so hitrejši od nebeških orlov: zasledovali so na gorah so nas čakali v puščavi. 4:20 Dih naših nosnic, GOSPODOV maziljenec, je bil vzet v svoje jame, o katerem smo rekli: V njegovi senci bomo živeli med pogani. 4:21 Veselite se in veselite se, edomska hči, ki prebivate v deželi Uz; tudi čaša bo šla k tebi: pijan boš, in slekel se boš. 4:22 Kazen za tvojo krivico je dosežena, o sionska hči; on te ne bo več odpeljal v ujetništvo: obiskal bo tvojega krivica, o edomska hči; odkril bo tvoje grehe.