Joshua
2:1 In Jozue, sin Nunov, je poslal iz Šitima dva moža, da bi skrivaj vohunila,
rekoč: Pojdite si ogledati deželo, celo Jeriho. In šli so in prišli v
vlačugino hišo z imenom Rahab in tam prenočil.
2:2 In kralju Jerihe so povedali, rekoč: Glej, vstopili so možje
do te noči Izraelovih sinov, da preiščejo deželo.
2:3 In kralj Jerihe je poslal k Rahabi, rekoč: Pripelji može
ki so prišli k tebi, ki so vstopili v tvojo hišo: ker so
pridi iskat vso deželo.
2:4 In ženska je vzela dva moža, ju skrila in rekla takole: Prišel je
moški zame, a ne vem, od kod so:
2:5 In zgodilo se je ob času zapiranja vrat, ko je bilo
temno, da so moški šli ven: kam so šli moški, ne vem: zasledovati
po njih hitro; saj jih boste prehiteli.
2:6 Vendar jih je prinesla na streho hiše in jih skrila pri
lanena stebla, ki jih je razporedila po strehi.
2:7 In možje so jih zasledovali na poti do Jordana do mostov
brž ko so tisti, ki so jih zasledovali, odšli ven, so zaprli vrata.
2:8 In preden so legli, je stopila k njim na streho;
2:9 In ona je rekla možem, "Vem, da vam je Gospod dal deželo,
in da je vaša groza padla nad nas in da so vsi prebivalci
dežela omedleva zaradi tebe.
2:10 Kajti slišali smo, kako je GOSPOD izsušil vodo v Rdečem morju
ti, ko si prišel iz Egipta; in kaj ste storili obema kraljema
Amorejci, ki so bili na drugi strani Jordana, Sihon in Og, ki ju vi
popolnoma uničeno.
2:11 In takoj, ko smo to slišali, se tudi naša srca niso stopila
je v kakšnem moškem ostalo kaj več poguma, zaradi vas: za
GOSPOD, tvoj Bog, on je Bog v nebesih zgoraj in na zemlji spodaj.
2:12 Zdaj torej, prosim, prisegnite mi pri GOSPODU, ker sem
vam izkazal dobroto, da boste tudi vi izkazali dobroto mojemu očetu
hišo in mi daj pravi znak:
2:13 In da boste pri življenju rešili mojega očeta, mojo mater in moje brate,
in moje sestre in vse, kar imajo, in reši naše življenje iz
smrt.
2:14 In možje so ji odgovorili: "Naše življenje za tvoje, če tega ne izgovoriš."
poslovanje. In ko nam bo GOSPOD dal deželo, bomo
bo s tabo ravnal prijazno in iskreno.
2:15 Potem jih je spustila po vrvi skozi okno, ker je bila njena hiša
na mestnem obzidju in je prebivala na obzidju.
2:16 In rekla jim je: Pojdite na goro, da se ne srečajo zasledovalci
vi; in skrivajte se tam tri dni, dokler ne bodo zasledovalci
vrnil: in potem lahko greš svojo pot.
2:17 In moški so ji rekli: "Ne bomo krivi te tvoje prisege, ki je."
ti si nas prisilil priseči.
2:18 Glej, ko pridemo v deželo, zaveži to vrvico škrlata
nit v oknu, ob katerem si nas spustil: in boš
pripelji svojega očeta in svojo mater in svoje brate in vse svoje očete
gospodinjstvo, dom tebi.
2:19 In zgodi se, da kdorkoli odide skozi vrata tvoje hiše
na ulico, njegova kri bo na njegovi glavi, mi pa bomo
brez krivde: in kdor bo s teboj v hiši, njegova kri
bo na naši glavi, če bo katera roka nad njim.
2:20 In če izrečeš to naš posel, potem bomo oproščeni tvoje prisege
ki si nas prisilil, da prisežemo.
2:21 In rekla je: Po tvojih besedah naj bo tako. In poslala jih je
proč, in odšla sta; in zavezala je škrlatno vrvico na oknu.
2:22 In so šli in prišli na goro, in tam ostali tri dni,
dokler se zasledovalci niso vrnili: in zasledovalci so jih iskali
vso pot, vendar jih ni našel.
2:23 Tako sta se dva moža vrnila, se spustila z gore in šla mimo
in prišel k Jozuetu, sinu Nunovemu, in mu povedal vse, kar je
doletela jih je:
2:24 In rekli so Jozuetu: Resnično je Gospod izročil v naše roke
vsa zemlja; saj tudi vsi prebivalci dežele omedlevajo
zaradi nas.