Joshua 2:1 In Jozue, sin Nunov, je poslal iz Šitima dva moža, da bi skrivaj vohunila, rekoč: Pojdite si ogledati deželo, celo Jeriho. In šli so in prišli v vlačugino hišo z imenom Rahab in tam prenočil. 2:2 In kralju Jerihe so povedali, rekoč: Glej, vstopili so možje do te noči Izraelovih sinov, da preiščejo deželo. 2:3 In kralj Jerihe je poslal k Rahabi, rekoč: Pripelji može ki so prišli k tebi, ki so vstopili v tvojo hišo: ker so pridi iskat vso deželo. 2:4 In ženska je vzela dva moža, ju skrila in rekla takole: Prišel je moški zame, a ne vem, od kod so: 2:5 In zgodilo se je ob času zapiranja vrat, ko je bilo temno, da so moški šli ven: kam so šli moški, ne vem: zasledovati po njih hitro; saj jih boste prehiteli. 2:6 Vendar jih je prinesla na streho hiše in jih skrila pri lanena stebla, ki jih je razporedila po strehi. 2:7 In možje so jih zasledovali na poti do Jordana do mostov brž ko so tisti, ki so jih zasledovali, odšli ven, so zaprli vrata. 2:8 In preden so legli, je stopila k njim na streho; 2:9 In ona je rekla možem, "Vem, da vam je Gospod dal deželo, in da je vaša groza padla nad nas in da so vsi prebivalci dežela omedleva zaradi tebe. 2:10 Kajti slišali smo, kako je GOSPOD izsušil vodo v Rdečem morju ti, ko si prišel iz Egipta; in kaj ste storili obema kraljema Amorejci, ki so bili na drugi strani Jordana, Sihon in Og, ki ju vi popolnoma uničeno. 2:11 In takoj, ko smo to slišali, se tudi naša srca niso stopila je v kakšnem moškem ostalo kaj več poguma, zaradi vas: za GOSPOD, tvoj Bog, on je Bog v nebesih zgoraj in na zemlji spodaj. 2:12 Zdaj torej, prosim, prisegnite mi pri GOSPODU, ker sem vam izkazal dobroto, da boste tudi vi izkazali dobroto mojemu očetu hišo in mi daj pravi znak: 2:13 In da boste pri življenju rešili mojega očeta, mojo mater in moje brate, in moje sestre in vse, kar imajo, in reši naše življenje iz smrt. 2:14 In možje so ji odgovorili: "Naše življenje za tvoje, če tega ne izgovoriš." poslovanje. In ko nam bo GOSPOD dal deželo, bomo bo s tabo ravnal prijazno in iskreno. 2:15 Potem jih je spustila po vrvi skozi okno, ker je bila njena hiša na mestnem obzidju in je prebivala na obzidju. 2:16 In rekla jim je: Pojdite na goro, da se ne srečajo zasledovalci vi; in skrivajte se tam tri dni, dokler ne bodo zasledovalci vrnil: in potem lahko greš svojo pot. 2:17 In moški so ji rekli: "Ne bomo krivi te tvoje prisege, ki je." ti si nas prisilil priseči. 2:18 Glej, ko pridemo v deželo, zaveži to vrvico škrlata nit v oknu, ob katerem si nas spustil: in boš pripelji svojega očeta in svojo mater in svoje brate in vse svoje očete gospodinjstvo, dom tebi. 2:19 In zgodi se, da kdorkoli odide skozi vrata tvoje hiše na ulico, njegova kri bo na njegovi glavi, mi pa bomo brez krivde: in kdor bo s teboj v hiši, njegova kri bo na naši glavi, če bo katera roka nad njim. 2:20 In če izrečeš to naš posel, potem bomo oproščeni tvoje prisege ki si nas prisilil, da prisežemo. 2:21 In rekla je: Po tvojih besedah naj bo tako. In poslala jih je proč, in odšla sta; in zavezala je škrlatno vrvico na oknu. 2:22 In so šli in prišli na goro, in tam ostali tri dni, dokler se zasledovalci niso vrnili: in zasledovalci so jih iskali vso pot, vendar jih ni našel. 2:23 Tako sta se dva moža vrnila, se spustila z gore in šla mimo in prišel k Jozuetu, sinu Nunovemu, in mu povedal vse, kar je doletela jih je: 2:24 In rekli so Jozuetu: Resnično je Gospod izročil v naše roke vsa zemlja; saj tudi vsi prebivalci dežele omedlevajo zaradi nas.