delo 32:1 Tako so ti trije možje prenehali odgovarjati Jobu, ker je bil pravičen v svojem lastne oči. 32:2 Nato se je vnela jeza Elihuja, sina Barahelovega Buzita, iz Ramov rod: zoper Joba se je vnela njegova jeza, ker je opravičeval sebe in ne Boga. 32:3 Tudi proti njegovim trem prijateljem se je vnela jeza, ker so imeli ni našel odgovora, a je kljub temu obsodil Joba. 32:4 Elihu je čakal, da je Job spregovoril, ker sta bila starejša od njega on. 32:5 Ko je Elihu videl, da v ustih teh treh mož ni odgovora, takrat se je vnela njegova jeza. 32:6 In Elihu, sin Barachela iz Buzita, je odgovoril in rekel: "Mlad sem, in ti si zelo star; zato sem se bal in si nisem upal pokazati svojega mnenje. 32:7 Rekel sem: Dnevi naj govorijo in številna leta naj učijo modrosti. 32:8 Toda v človeku je duh, in navdih Vsemogočnega daje jih razumejo. 32:9 Veliki ljudje niso vedno modri; tudi stari ne razumejo sodbe. 32:10 Zato sem rekel: Poslušaj me; Tudi jaz bom povedal svoje mnenje. 32:11 Glej, čakal sem na tvoje besede; Poslušal sem tvoje razloge, medtem ko si ti iskali, kaj bi rekli. 32:12 Da, skrbel sem za vas, in glejte, ni bilo nobenega od vas, ki bi prepričal Joba, ali to je odgovorilo na njegove besede: 32:13 Da ne boste rekli: Našli smo modrost: Bog ga vrže dol, ne človek. 32:14 Zdaj ni usmeril svojih besed proti meni, niti mu ne bom odgovoril s svojimi govori. 32:15 Bili so začudeni, niso več odgovorili; nehali so govoriti. 32:16 Ko sem čakal, (ker niso govorili, ampak so stali mirno in odgovorili ne več;) 32:17 Rekel sem, da bom odgovoril tudi na svoj del, tudi jaz bom pokazal svoje mnenje. 32:18 Ker sem poln materije, duh v meni me omejuje. 32:19 Glej, moj trebuh je kot vino, ki nima duška; pripravljen je, da poči kot nove steklenice. 32:20 Govoril bom, da se poživim; odprl bom ustnice in odgovoril. 32:21 Prosim, ne dovolite mi, da sprejmem osebo katerega koli človeka, niti naj ne dam laskavi nazivi človeku. 32:22 Kajti vem, da ne smem dajati laskavih naslovov; pri tem bi moj ustvarjalec kmalu me odpelji.