delo
32:1 Tako so ti trije možje prenehali odgovarjati Jobu, ker je bil pravičen v svojem
lastne oči.
32:2 Nato se je vnela jeza Elihuja, sina Barahelovega Buzita, iz
Ramov rod: zoper Joba se je vnela njegova jeza, ker je
opravičeval sebe in ne Boga.
32:3 Tudi proti njegovim trem prijateljem se je vnela jeza, ker so imeli
ni našel odgovora, a je kljub temu obsodil Joba.
32:4 Elihu je čakal, da je Job spregovoril, ker sta bila starejša od njega
on.
32:5 Ko je Elihu videl, da v ustih teh treh mož ni odgovora,
takrat se je vnela njegova jeza.
32:6 In Elihu, sin Barachela iz Buzita, je odgovoril in rekel: "Mlad sem,
in ti si zelo star; zato sem se bal in si nisem upal pokazati svojega
mnenje.
32:7 Rekel sem: Dnevi naj govorijo in številna leta naj učijo modrosti.
32:8 Toda v človeku je duh, in navdih Vsemogočnega daje
jih razumejo.
32:9 Veliki ljudje niso vedno modri; tudi stari ne razumejo sodbe.
32:10 Zato sem rekel: Poslušaj me; Tudi jaz bom povedal svoje mnenje.
32:11 Glej, čakal sem na tvoje besede; Poslušal sem tvoje razloge, medtem ko si ti
iskali, kaj bi rekli.
32:12 Da, skrbel sem za vas, in glejte, ni bilo nobenega od vas, ki bi
prepričal Joba, ali to je odgovorilo na njegove besede:
32:13 Da ne boste rekli: Našli smo modrost: Bog ga vrže dol,
ne človek.
32:14 Zdaj ni usmeril svojih besed proti meni, niti mu ne bom odgovoril
s svojimi govori.
32:15 Bili so začudeni, niso več odgovorili; nehali so govoriti.
32:16 Ko sem čakal, (ker niso govorili, ampak so stali mirno in odgovorili ne
več;)
32:17 Rekel sem, da bom odgovoril tudi na svoj del, tudi jaz bom pokazal svoje mnenje.
32:18 Ker sem poln materije, duh v meni me omejuje.
32:19 Glej, moj trebuh je kot vino, ki nima duška; pripravljen je, da poči
kot nove steklenice.
32:20 Govoril bom, da se poživim; odprl bom ustnice in odgovoril.
32:21 Prosim, ne dovolite mi, da sprejmem osebo katerega koli človeka, niti naj ne dam
laskavi nazivi človeku.
32:22 Kajti vem, da ne smem dajati laskavih naslovov; pri tem bi moj ustvarjalec
kmalu me odpelji.