delo 30:1 Zdaj pa me zasmehujejo tisti, ki so mlajši od mene, katerih očetje Zaničeval bi se, da bi sedel s psi svoje črede. 30:2 Da, kaj bi mi lahko koristila moč njihovih rok, v katerih sem star starost je propadla? 30:3 Zaradi pomanjkanja in lakote so bili osamljeni; beg v divjino v nekdanji čas pust in razpad. 30:4 Ki so rezali slez po grmovju in brinove korenine za njihovo meso. 30:5 Izgnani so bili iz sredine ljudi (vpili so za njimi kot za a tat ;) 30:6 Prebivati v pečinah dolin, v votlinah zemlje in v skale. 30:7 Med grmovjem so brneli; pod koprivami so jih nabrali skupaj. 30:8 Bili so otroci nespametnih, da, otroci nizkih ljudi: bili so podli kot zemlja. 30:9 In zdaj sem njihova pesem, da, jaz sem njihova beseda. 30:10 Sovražijo me, bežijo daleč od mene in ne varčujejo, da bi mi pljunili v obraz. 30:11 Ker je razvezal mojo vrvico in me ponižal, so tudi pustili zrahljaj uzdo pred menoj. 30:12 Na moji desnici se dviga mladost; odrivajo moja stopala, oni pa dvigni proti meni poti njihovega uničenja. 30:13 Prekrivajo mojo pot, vodijo mojo nesrečo, nimajo pomočnika. 30:14 Prišli so name kot širni prodor voda: v puščavi zvalili so se vame. 30:15 Grozote so se obrnile proti meni, preganjajo mojo dušo kakor veter in mojo blaginja mine kot oblak. 30:16 In zdaj je moja duša izlita vame; dnevi stiske so minili drži se me. 30:17 Moje kosti so prebodene v meni v nočnem času in moje kite ne trpijo počitek. 30:18 Z veliko močjo moje bolezni se je spremenilo moje oblačilo: veže me približno kot ovratnik mojega plašča. 30:19 Vrgel me je v blato in postal sem kot prah in pepel. 30:20 Kličem k tebi, pa me ne slišiš; vstanem in ti ne upoštevaj me. 30:21 Postal si krut do mene: s svojo močno roko se upiraš sam sebi proti meni. 30:22 Dvigneš me v veter; ti povzročiš, da jezdim na njem in raztopi mojo snov. 30:23 Kajti vem, da me boš pripeljal do smrti in v določeno hišo za vse živeče. 30:24 Vendar ne bo iztegnil svoje roke do groba, čeprav jokajo v njegovem uničenju. 30:25 Ali nisem jokal za njim, ki je bil v težavah? ni bila moja duša žalostna ubogi? 30:26 Ko sem iskal dobro, je prišlo do mene zlo; in ko sem čakal na svetloba, prišla je tema. 30:27 Moje črevesje je vrelo in ni počivalo: dnevi stiske so me preprečili. 30:28 Žalujoč sem šel brez sonca: vstal sem in jokal v kongregacija. 30:29 Sem brat zmajem in tovariš sovam. 30:30 Moja koža je črna na meni in moje kosti so ožgane od vročine. 30:31 Tudi moja harfa se spremeni v žalovanje in moje orgle v njihov glas ki jokajo.