delo
30:1 Zdaj pa me zasmehujejo tisti, ki so mlajši od mene, katerih očetje
Zaničeval bi se, da bi sedel s psi svoje črede.
30:2 Da, kaj bi mi lahko koristila moč njihovih rok, v katerih sem star
starost je propadla?
30:3 Zaradi pomanjkanja in lakote so bili osamljeni; beg v divjino v
nekdanji čas pust in razpad.
30:4 Ki so rezali slez po grmovju in brinove korenine za njihovo meso.
30:5 Izgnani so bili iz sredine ljudi (vpili so za njimi kot za a
tat ;)
30:6 Prebivati v pečinah dolin, v votlinah zemlje in v
skale.
30:7 Med grmovjem so brneli; pod koprivami so jih nabrali
skupaj.
30:8 Bili so otroci nespametnih, da, otroci nizkih ljudi: bili so podli
kot zemlja.
30:9 In zdaj sem njihova pesem, da, jaz sem njihova beseda.
30:10 Sovražijo me, bežijo daleč od mene in ne varčujejo, da bi mi pljunili v obraz.
30:11 Ker je razvezal mojo vrvico in me ponižal, so tudi pustili
zrahljaj uzdo pred menoj.
30:12 Na moji desnici se dviga mladost; odrivajo moja stopala, oni pa
dvigni proti meni poti njihovega uničenja.
30:13 Prekrivajo mojo pot, vodijo mojo nesrečo, nimajo pomočnika.
30:14 Prišli so name kot širni prodor voda: v puščavi
zvalili so se vame.
30:15 Grozote so se obrnile proti meni, preganjajo mojo dušo kakor veter in mojo
blaginja mine kot oblak.
30:16 In zdaj je moja duša izlita vame; dnevi stiske so minili
drži se me.
30:17 Moje kosti so prebodene v meni v nočnem času in moje kite ne trpijo
počitek.
30:18 Z veliko močjo moje bolezni se je spremenilo moje oblačilo: veže me
približno kot ovratnik mojega plašča.
30:19 Vrgel me je v blato in postal sem kot prah in pepel.
30:20 Kličem k tebi, pa me ne slišiš; vstanem in ti
ne upoštevaj me.
30:21 Postal si krut do mene: s svojo močno roko se upiraš sam sebi
proti meni.
30:22 Dvigneš me v veter; ti povzročiš, da jezdim na njem in
raztopi mojo snov.
30:23 Kajti vem, da me boš pripeljal do smrti in v določeno hišo
za vse živeče.
30:24 Vendar ne bo iztegnil svoje roke do groba, čeprav jokajo
v njegovem uničenju.
30:25 Ali nisem jokal za njim, ki je bil v težavah? ni bila moja duša žalostna
ubogi?
30:26 Ko sem iskal dobro, je prišlo do mene zlo; in ko sem čakal na
svetloba, prišla je tema.
30:27 Moje črevesje je vrelo in ni počivalo: dnevi stiske so me preprečili.
30:28 Žalujoč sem šel brez sonca: vstal sem in jokal v
kongregacija.
30:29 Sem brat zmajem in tovariš sovam.
30:30 Moja koža je črna na meni in moje kosti so ožgane od vročine.
30:31 Tudi moja harfa se spremeni v žalovanje in moje orgle v njihov glas
ki jokajo.