delo
29:1 Poleg tega je Job nadaljeval svojo priliko in rekel:
29:2 Oh, da bi bil kot v preteklih mesecih, kot v dneh, ko me je Bog ohranil;
29:3 Ko je njegova sveča svetila na mojo glavo in ko sem hodil ob njegovi luči
skozi temo;
29:4 Kot sem bil v dneh svoje mladosti, ko je bila nad menoj Božja skrivnost
tabernakelj;
29:5 Ko je bil Vsemogočni še z menoj, ko so bili moji otroci okoli mene;
29:6 Ko sem si umival korake z maslom in mi je skala izlila reke
olje;
29:7 Ko sem šel ven do vrat skozi mesto, ko sem si pripravil sedež
ulica!
29:8 Mladi so me videli in so se skrili; stari pa so vstali in obstali
gor.
29:9 Princi so se vzdržali govora in položili roko na svoja usta.
29:10 Plemiči so molčali in njihov jezik se je prilepil na streho
njihova usta.
29:11 Ko me je uho slišalo, me je blagoslovilo; in ko me je oko zagledalo, je
pričal mi je:
29:12 Ker sem rešil ubogega, ki je jokal, in sirote, in njega
ki mu ni imel nikogar pomagati.
29:13 Blagoslov tistega, ki je bil pripravljen na pogubo, je prišel nadme: in povzročil sem
vdovino srce naj poje od veselja.
29:14 Oblekel sem pravičnost, in oblekla me je; moja sodba je bila kakor obleka in
diadem.
29:15 Bil sem oči slepim in noge hromim.
29:16 Bil sem oče ubogim, in iskal sem vzrok, ki ga nisem poznal
ven.
29:17 Zlomil sem čeljusti hudobnega in iztrgal plen iz njegovih
zobje.
29:18 Potem sem rekel: Umrl bom v svojem gnezdu in pomnožil bom svoje dneve kot
pesek.
29:19 Moje korenine so se razširile po vodah in rosa je ležala na meni vso noč
podružnica.
29:20 Moja slava je bila sveža v meni in moj lok je bil obnovljen v moji roki.
29:21 Moški so mi prisluhnili in čakali ter molčali ob mojem nasvetu.
29:22 Po mojih besedah niso več spregovorili; in moj govor je padel nanje.
29:23 In čakali so name kot na dež; in široko so odprli usta
kar se tiče poznega dežja.
29:24 Če sem se jim smejal, niso verjeli; in luč mojega
obraza ne vržejo navzdol.
29:25 Izbral sem njihovo pot in sedel kot vodja in bival kot kralj v vojski,
kot tisti, ki tolaži žalujoče.