delo 29:1 Poleg tega je Job nadaljeval svojo priliko in rekel: 29:2 Oh, da bi bil kot v preteklih mesecih, kot v dneh, ko me je Bog ohranil; 29:3 Ko je njegova sveča svetila na mojo glavo in ko sem hodil ob njegovi luči skozi temo; 29:4 Kot sem bil v dneh svoje mladosti, ko je bila nad menoj Božja skrivnost tabernakelj; 29:5 Ko je bil Vsemogočni še z menoj, ko so bili moji otroci okoli mene; 29:6 Ko sem si umival korake z maslom in mi je skala izlila reke olje; 29:7 Ko sem šel ven do vrat skozi mesto, ko sem si pripravil sedež ulica! 29:8 Mladi so me videli in so se skrili; stari pa so vstali in obstali gor. 29:9 Princi so se vzdržali govora in položili roko na svoja usta. 29:10 Plemiči so molčali in njihov jezik se je prilepil na streho njihova usta. 29:11 Ko me je uho slišalo, me je blagoslovilo; in ko me je oko zagledalo, je pričal mi je: 29:12 Ker sem rešil ubogega, ki je jokal, in sirote, in njega ki mu ni imel nikogar pomagati. 29:13 Blagoslov tistega, ki je bil pripravljen na pogubo, je prišel nadme: in povzročil sem vdovino srce naj poje od veselja. 29:14 Oblekel sem pravičnost, in oblekla me je; moja sodba je bila kakor obleka in diadem. 29:15 Bil sem oči slepim in noge hromim. 29:16 Bil sem oče ubogim, in iskal sem vzrok, ki ga nisem poznal ven. 29:17 Zlomil sem čeljusti hudobnega in iztrgal plen iz njegovih zobje. 29:18 Potem sem rekel: Umrl bom v svojem gnezdu in pomnožil bom svoje dneve kot pesek. 29:19 Moje korenine so se razširile po vodah in rosa je ležala na meni vso noč podružnica. 29:20 Moja slava je bila sveža v meni in moj lok je bil obnovljen v moji roki. 29:21 Moški so mi prisluhnili in čakali ter molčali ob mojem nasvetu. 29:22 Po mojih besedah niso več spregovorili; in moj govor je padel nanje. 29:23 In čakali so name kot na dež; in široko so odprli usta kar se tiče poznega dežja. 29:24 Če sem se jim smejal, niso verjeli; in luč mojega obraza ne vržejo navzdol. 29:25 Izbral sem njihovo pot in sedel kot vodja in bival kot kralj v vojski, kot tisti, ki tolaži žalujoče.