delo 17:1 Moj dih je pokvarjen, moji dnevi so izumrli, grobovi so pripravljeni zame. 17:2 Ali ni pri meni zasmehovalcev? in ali moje oko ne ostane v njih provokacija? 17:3 Lezi zdaj, daj me v poroštvo pri tebi; kdo je tisti, ki bo udaril roke z menoj? 17:4 Kajti njihovo srce si skril pred razumevanjem; zato boš ne povzdigovati jih. 17:5 Tisti, ki laska svojim prijateljem, celo očem svojih otrok bo spodletelo. 17:6 On me je naredil tudi za besedo ljudi; in prej sem bil kot tabret. 17:7 Tudi moje oko je zamegljeno zaradi žalosti in vsi moji člani so kot a senca. 17:8 Pravični ljudje bodo osupli nad tem, nedolžni pa se bodo vznemirili sam proti hinavcu. 17:9 Tudi pravični bo vztrajal na svoji poti, in tisti, ki ima čiste roke bo močnejši in močnejši. 17:10 Kar pa se tiče vas vseh, se vrnite in pridite zdaj, ker ne najdem nobenega moder med vami. 17:11 Moji dnevi so minili, moji nameni so se razblinili, celo moje misli srce. 17:12 Noč spremenijo v dan: svetloba je kratka zaradi teme. 17:13 Če čakam, je grob moja hiša: postlal sem si posteljo v temi. 17:14 Pokvarjenosti sem rekel: Ti si moj oče; črvu si moj mati in moja sestra. 17:15 In kje je zdaj moje upanje? kar se tiče mojega upanja, kdo ga bo videl? 17:16 Spustili se bodo do zapahov jame, ko bo naš skupni počitek notri prah.