delo
17:1 Moj dih je pokvarjen, moji dnevi so izumrli, grobovi so pripravljeni zame.
17:2 Ali ni pri meni zasmehovalcev? in ali moje oko ne ostane v njih
provokacija?
17:3 Lezi zdaj, daj me v poroštvo pri tebi; kdo je tisti, ki bo udaril
roke z menoj?
17:4 Kajti njihovo srce si skril pred razumevanjem; zato boš
ne povzdigovati jih.
17:5 Tisti, ki laska svojim prijateljem, celo očem svojih otrok
bo spodletelo.
17:6 On me je naredil tudi za besedo ljudi; in prej sem bil kot
tabret.
17:7 Tudi moje oko je zamegljeno zaradi žalosti in vsi moji člani so kot a
senca.
17:8 Pravični ljudje bodo osupli nad tem, nedolžni pa se bodo vznemirili
sam proti hinavcu.
17:9 Tudi pravični bo vztrajal na svoji poti, in tisti, ki ima čiste roke
bo močnejši in močnejši.
17:10 Kar pa se tiče vas vseh, se vrnite in pridite zdaj, ker ne najdem nobenega
moder med vami.
17:11 Moji dnevi so minili, moji nameni so se razblinili, celo moje misli
srce.
17:12 Noč spremenijo v dan: svetloba je kratka zaradi teme.
17:13 Če čakam, je grob moja hiša: postlal sem si posteljo v temi.
17:14 Pokvarjenosti sem rekel: Ti si moj oče; črvu si moj
mati in moja sestra.
17:15 In kje je zdaj moje upanje? kar se tiče mojega upanja, kdo ga bo videl?
17:16 Spustili se bodo do zapahov jame, ko bo naš skupni počitek notri
prah.