delo 11:1 Tedaj je odgovoril Zofar iz Naamata in rekel: 11:2 Ali ne bi bilo treba odgovoriti na množico besed? in naj bi človek poln govorjenje upravičeno? 11:3 Ali naj tvoje laži prisilijo ljudi k molku? in ko se posmehuješ, boš te noben človek ne sramuje? 11:4 Kajti rekel si: Moj nauk je čist in jaz sem čist v tvojih očeh. 11:5 Toda o, da bi Bog spregovoril in odprl svoje ustnice proti tebi; 11:6 In da bi ti pokazal skrivnosti modrosti, da so dvojne tistemu kar je! Vedi torej, da Bog od tebe zahteva manj kot tvoja krivica si zasluži. 11:7 Ali lahko z iskanjem odkrijete Boga? ali lahko spoznaš Vsemogočnega do popolnosti? 11:8 Visoka je kot nebo; kaj lahko narediš? globlje od pekla; kaj ali lahko veš? 11:9 Njegova mera je daljša od zemlje in širša od morja. 11:10 Če prekine in utihne ali se zbere, kdo ga lahko ovira? 11:11 Kajti on pozna nečimrne ljudi, vidi tudi hudobijo; ali ne bo potem upoštevati? 11:12 Kajti zaman človek bi bil moder, čeprav se človek rodi kot žrebe divjega osla. 11:13 Če pripraviš svoje srce in iztegneš svoje roke proti njemu; 11:14 Če je krivica v tvoji roki, jo oddalji in ne pusti hudobije prebivaj v svojih prebivališčih. 11:15 Kajti takrat boš dvignil svoj obraz brez madeža; ja, boš trden in ne bo strah: 11:16 Ker boš pozabil svojo bedo in se je spominjal kot vode preminiti: 11:17 In tvoja doba bo jasnejša od poldneva: zasijal boš, boš kakor jutro. 11:18 In varen boš, ker je upanje; ja, kopal boš o tebi in varno boš počival. 11:19 Tudi ti boš ležal, in nihče te ne bo prestrašil; ja, veliko bo tožil proti tebi. 11:20 Toda oči hudobnih bodo usahnile, in ne bodo ušli, in njihovo upanje bo kakor izdajanje duha.