delo
11:1 Tedaj je odgovoril Zofar iz Naamata in rekel:
11:2 Ali ne bi bilo treba odgovoriti na množico besed? in naj bi človek poln
govorjenje upravičeno?
11:3 Ali naj tvoje laži prisilijo ljudi k molku? in ko se posmehuješ, boš
te noben človek ne sramuje?
11:4 Kajti rekel si: Moj nauk je čist in jaz sem čist v tvojih očeh.
11:5 Toda o, da bi Bog spregovoril in odprl svoje ustnice proti tebi;
11:6 In da bi ti pokazal skrivnosti modrosti, da so dvojne
tistemu kar je! Vedi torej, da Bog od tebe zahteva manj kot
tvoja krivica si zasluži.
11:7 Ali lahko z iskanjem odkrijete Boga? ali lahko spoznaš Vsemogočnega
do popolnosti?
11:8 Visoka je kot nebo; kaj lahko narediš? globlje od pekla; kaj
ali lahko veš?
11:9 Njegova mera je daljša od zemlje in širša od morja.
11:10 Če prekine in utihne ali se zbere, kdo ga lahko ovira?
11:11 Kajti on pozna nečimrne ljudi, vidi tudi hudobijo; ali ne bo potem
upoštevati?
11:12 Kajti zaman človek bi bil moder, čeprav se človek rodi kot žrebe divjega osla.
11:13 Če pripraviš svoje srce in iztegneš svoje roke proti njemu;
11:14 Če je krivica v tvoji roki, jo oddalji in ne pusti hudobije
prebivaj v svojih prebivališčih.
11:15 Kajti takrat boš dvignil svoj obraz brez madeža; ja, boš
trden in ne bo strah:
11:16 Ker boš pozabil svojo bedo in se je spominjal kot vode
preminiti:
11:17 In tvoja doba bo jasnejša od poldneva: zasijal boš,
boš kakor jutro.
11:18 In varen boš, ker je upanje; ja, kopal boš
o tebi in varno boš počival.
11:19 Tudi ti boš ležal, in nihče te ne bo prestrašil; ja, veliko
bo tožil proti tebi.
11:20 Toda oči hudobnih bodo usahnile, in ne bodo ušli, in
njihovo upanje bo kakor izdajanje duha.