delo
10:1 Moja duša je utrujena od mojega življenja; Svojo pritožbo bom prepustil sebi; jaz
bo govoril v grenkobi moje duše.
10:2 Rekel bom Bogu: Ne obsojaj me; pokaži mi, zakaj si
tekmovati z menoj.
10:3 Ali je dobro zate, da bi zatiral, da bi moral
zaničuj delo svojih rok in sij po nasvetu svojih
hudoben?
10:4 Ali imaš mesene oči? ali vidiš, kakor vidi človek?
10:5 Ali so tvoji dnevi kakor človeški dnevi? so tvoja leta kakor človekovi dnevi,
10:6 Da iščeš mojo krivico in iščeš moj greh?
10:7 Veš, da nisem hudoben; in nihče ga ne more rešiti
iz tvoje roke.
10:8 Tvoje roke so me naredile in me sestavile okrog; še ti
uniči me.
10:9 Spomni se, prosim te, da si me naredil kakor glino; in veneti
me spet spravljaš v prah?
10:10 Ali me nisi izlil kot mleko in me strdil kot sir?
10:11 Oblekel si me s kožo in mesom in me ogradil s kostmi
in kite.
10:12 Dal si mi življenje in naklonjenost in tvoje obiskovanje me je ohranilo
moj duh.
10:13 In te stvari si skril v svojem srcu: Vem, da je to z
ti.
10:14 Če grešim, potem me označuješ in me ne boš oprostil mojih
krivica.
10:15 Če sem hudoben, gorje meni; in če sem pravičen, vendar ne bom dvignil
gor po glavi. Poln sem zmede; zato glej mojo stisko;
10:16 Kajti raste. Loviš me kakor hud lev in spet ti
pokaži mi se čudovito.
10:17 Obnavljaš svoje priče proti meni in povečuješ svojo jezo
na meni; spremembe in vojna so proti meni.
10:18 Zakaj si me torej spravil iz maternice? Oh, da sem imel
izdal duha in nobeno oko me ni videlo!
10:19 Moral bi biti, kot da me ni bilo; Morali bi me nositi
od maternice do groba.
10:20 Ali ni mojih dni malo? nehaj torej in me pusti pri miru, da vzamem
malo potolažiti,
10:21 Preden grem, od koder se ne bom vrnil, celo v deželo teme in
senca smrti;
10:22 Dežela teme, kakor sama tema; in sence smrti,
brez vsakega reda in kjer je svetloba kakor tema.