delo 10:1 Moja duša je utrujena od mojega življenja; Svojo pritožbo bom prepustil sebi; jaz bo govoril v grenkobi moje duše. 10:2 Rekel bom Bogu: Ne obsojaj me; pokaži mi, zakaj si tekmovati z menoj. 10:3 Ali je dobro zate, da bi zatiral, da bi moral zaničuj delo svojih rok in sij po nasvetu svojih hudoben? 10:4 Ali imaš mesene oči? ali vidiš, kakor vidi človek? 10:5 Ali so tvoji dnevi kakor človeški dnevi? so tvoja leta kakor človekovi dnevi, 10:6 Da iščeš mojo krivico in iščeš moj greh? 10:7 Veš, da nisem hudoben; in nihče ga ne more rešiti iz tvoje roke. 10:8 Tvoje roke so me naredile in me sestavile okrog; še ti uniči me. 10:9 Spomni se, prosim te, da si me naredil kakor glino; in veneti me spet spravljaš v prah? 10:10 Ali me nisi izlil kot mleko in me strdil kot sir? 10:11 Oblekel si me s kožo in mesom in me ogradil s kostmi in kite. 10:12 Dal si mi življenje in naklonjenost in tvoje obiskovanje me je ohranilo moj duh. 10:13 In te stvari si skril v svojem srcu: Vem, da je to z ti. 10:14 Če grešim, potem me označuješ in me ne boš oprostil mojih krivica. 10:15 Če sem hudoben, gorje meni; in če sem pravičen, vendar ne bom dvignil gor po glavi. Poln sem zmede; zato glej mojo stisko; 10:16 Kajti raste. Loviš me kakor hud lev in spet ti pokaži mi se čudovito. 10:17 Obnavljaš svoje priče proti meni in povečuješ svojo jezo na meni; spremembe in vojna so proti meni. 10:18 Zakaj si me torej spravil iz maternice? Oh, da sem imel izdal duha in nobeno oko me ni videlo! 10:19 Moral bi biti, kot da me ni bilo; Morali bi me nositi od maternice do groba. 10:20 Ali ni mojih dni malo? nehaj torej in me pusti pri miru, da vzamem malo potolažiti, 10:21 Preden grem, od koder se ne bom vrnil, celo v deželo teme in senca smrti; 10:22 Dežela teme, kakor sama tema; in sence smrti, brez vsakega reda in kjer je svetloba kakor tema.