delo
9:1 Nato je Job odgovoril in rekel:
9:2 Vem, da je resnica: toda kako naj bo človek pravičen pred Bogom?
9:3 Če se bo prepiral z njim, mu ne bo mogel odgovoriti na enega od tisoč.
9:4 On je moder v srcu in močan v moči, ki se je utrdil
proti njemu in mu je uspelo?
9:5 Ki premika gore, in ne vedo, ki jih prevrača
v svoji jezi.
9:6 Ki stresa zemljo z njenega mesta in njene stebre
trepetati.
9:7 Ki ukazuje soncu, in ne vzhaja; in zapečati zvezde.
9:8 Ki edini razprostira nebesa in stopa po valovih
morje.
9:9 Ki tvori Arktur, Orion in Plejade ter prostore
jug.
9:10 Ki dela velike stvari, ki jih ni mogoče ugotoviti; ja, in čudi brez
število.
9:11 Glej, on gre mimo mene, in jaz ga ne vidim; tudi on gre naprej, toda jaz
ga ne zaznati.
9:12 Glej, odpelje, kdo mu lahko prepreči? kdo mu bo rekel: Kaj
ali ti?
9:13 Če Bog ne umakne svoje jeze, se ponosni pomočniki sklonijo
njega.
9:14 Koliko manj mu bom odgovoril in izbral svoje besede, s katerimi bom razpravljal
njega?
9:15 Komu, čeprav bi bil pravičen, ne bi odgovoril, ampak bi ga naredil
prošnja k mojemu sodniku.
9:16 Če bi klical in bi mi odgovoril; vendar ne bi verjel, da on
je poslušal moj glas.
9:17 Kajti on me zlomi z viharjem, in pomnoži moje rane zunaj
vzrok.
9:18 Ne dovoli mi, da bi vzel sapo, ampak me napolni z grenkobo.
9:19 Če govorim o moči, glej, on je močan; in če o sodbi, kdo bo
mi določi čas za zagovarjanje?
9:20 Če se opravičujem, me bodo moja lastna usta obsodila; če rečem, sem
popolno, bo tudi dokazalo, da sem perverzen.
9:21 Čeprav bi bil popoln, vendar ne bi poznal svoje duše: zaničeval bi svojo
življenje.
9:22 To je ena stvar, zato sem rekel: On uniči popolno in
zloben.
9:23 Če bič nenadoma ubije, se bo smejal sojenju
nedolžen.
9:24 Zemlja je dana v roke hudobnih: on pokriva obraze
njeni sodniki; če ne, kje in kdo je?
9:25 Zdaj so moji dnevi hitrejši od stebra: bežijo, ne vidijo dobrega.
9:26 Preminili so kot hitre ladje, kot orel, ki hiti k
plen.
9:27 Če rečem, bom pozabil svojo pritožbo, pustil bom svojo težo in
tolažim se:
9:28 Bojim se vseh svojih žalosti, vem, da me ne boš držal
nedolžen.
9:29 Če sem hudoben, zakaj se potem zaman trudim?
9:30 Če se umijem s snežno vodo in naredim svoje roke nikoli tako čiste;
9:31 Pa vendar me boš pahnil v jarek in moja oblačila se bodo gnusila
jaz.
9:32 Kajti on ni človek, kot sem jaz, da bi mu jaz odgovarjal in bi morali
stopiti skupaj v sodbo.
9:33 Niti med nami ni nobenega dnevnika, ki bi lahko položil svojo roko na nas
oboje.
9:34 Naj umakne svojo palico od mene in naj me njegov strah ne prestraši.
9:35 Potem bi govoril in se ga ne bal; ampak pri meni ni tako.