delo 9:1 Nato je Job odgovoril in rekel: 9:2 Vem, da je resnica: toda kako naj bo človek pravičen pred Bogom? 9:3 Če se bo prepiral z njim, mu ne bo mogel odgovoriti na enega od tisoč. 9:4 On je moder v srcu in močan v moči, ki se je utrdil proti njemu in mu je uspelo? 9:5 Ki premika gore, in ne vedo, ki jih prevrača v svoji jezi. 9:6 Ki stresa zemljo z njenega mesta in njene stebre trepetati. 9:7 Ki ukazuje soncu, in ne vzhaja; in zapečati zvezde. 9:8 Ki edini razprostira nebesa in stopa po valovih morje. 9:9 Ki tvori Arktur, Orion in Plejade ter prostore jug. 9:10 Ki dela velike stvari, ki jih ni mogoče ugotoviti; ja, in čudi brez število. 9:11 Glej, on gre mimo mene, in jaz ga ne vidim; tudi on gre naprej, toda jaz ga ne zaznati. 9:12 Glej, odpelje, kdo mu lahko prepreči? kdo mu bo rekel: Kaj ali ti? 9:13 Če Bog ne umakne svoje jeze, se ponosni pomočniki sklonijo njega. 9:14 Koliko manj mu bom odgovoril in izbral svoje besede, s katerimi bom razpravljal njega? 9:15 Komu, čeprav bi bil pravičen, ne bi odgovoril, ampak bi ga naredil prošnja k mojemu sodniku. 9:16 Če bi klical in bi mi odgovoril; vendar ne bi verjel, da on je poslušal moj glas. 9:17 Kajti on me zlomi z viharjem, in pomnoži moje rane zunaj vzrok. 9:18 Ne dovoli mi, da bi vzel sapo, ampak me napolni z grenkobo. 9:19 Če govorim o moči, glej, on je močan; in če o sodbi, kdo bo mi določi čas za zagovarjanje? 9:20 Če se opravičujem, me bodo moja lastna usta obsodila; če rečem, sem popolno, bo tudi dokazalo, da sem perverzen. 9:21 Čeprav bi bil popoln, vendar ne bi poznal svoje duše: zaničeval bi svojo življenje. 9:22 To je ena stvar, zato sem rekel: On uniči popolno in zloben. 9:23 Če bič nenadoma ubije, se bo smejal sojenju nedolžen. 9:24 Zemlja je dana v roke hudobnih: on pokriva obraze njeni sodniki; če ne, kje in kdo je? 9:25 Zdaj so moji dnevi hitrejši od stebra: bežijo, ne vidijo dobrega. 9:26 Preminili so kot hitre ladje, kot orel, ki hiti k plen. 9:27 Če rečem, bom pozabil svojo pritožbo, pustil bom svojo težo in tolažim se: 9:28 Bojim se vseh svojih žalosti, vem, da me ne boš držal nedolžen. 9:29 Če sem hudoben, zakaj se potem zaman trudim? 9:30 Če se umijem s snežno vodo in naredim svoje roke nikoli tako čiste; 9:31 Pa vendar me boš pahnil v jarek in moja oblačila se bodo gnusila jaz. 9:32 Kajti on ni človek, kot sem jaz, da bi mu jaz odgovarjal in bi morali stopiti skupaj v sodbo. 9:33 Niti med nami ni nobenega dnevnika, ki bi lahko položil svojo roko na nas oboje. 9:34 Naj umakne svojo palico od mene in naj me njegov strah ne prestraši. 9:35 Potem bi govoril in se ga ne bal; ampak pri meni ni tako.