delo 7:1 Ali ni določen čas za človeka na zemlji? niso tudi njegovi dnevi kot dnevi najemnika? 7:2 Kakor hlapec želi senco, in kot najemnik gleda za nagrado za svoje delo: 7:3 Tako imam mesece nečimrnosti in naporne noči imenovan meni. 7:4 Ko ležem, rečem: Kdaj vstanem, in noč je minila? in jaz sem poln premetavanja sem ter tja do zore dneva. 7:5 Moje meso je oblečeno s črvi in grudo prahu; moja koža je počena in postati odvraten. 7:6 Moji dnevi so hitrejši od tkalčevega čolna in minevajo brez upanja. 7:7 O spomni se, da je moje življenje veter: moje oko ne bo več videlo dobrega. 7:8 Oko tistega, ki me je videl, me ne bo več videlo: tvoje oči so nad mano in nisem. 7:9 Kakor se oblak razblini in izgine, tako tisti, ki se spusti dol grob ne bo več prišel gor. 7:10 Ne bo se več vrnil v svojo hišo, niti njegovo mesto ga ne bo poznalo nič več. 7:11 Zato ne bom zadržal svojih ust; Govoril bom v stiski svoji duh; Pritoževal se bom v bridkosti svoje duše. 7:12 Ali sem morje ali kit, da si postavil stražo name? 7:13 Ko rečem, moja postelja me bo potolažila, moj ležaj bo olajšal mojo pritožbo; 7:14 Potem me strašiš s sanjami in me strašiš z vizijami. 7:15 Tako da moja duša raje izbere zadavljenje in smrt kot moje življenje. 7:16 Sovražim to; Ne bi živel vedno: pusti me pri miru; kajti moji dnevi so nečimrnost. 7:17 Kaj je človek, da bi ga poveličevali? in da bi moral mu pri srcu? 7:18 In da bi ga morali obiskati vsako jutro in ga vsako jutro preizkusiti trenutek? 7:19 Kako dolgo ne boš odšel od mene in me ne boš pustil pri miru, dokler ne pogoltnem dol mojo pljunko? 7:20 Grešil sem; kaj naj ti storim, o varuh ljudi? zakaj ali si me postavil v znamenje proti sebi, tako da sem ti v breme sebe? 7:21 In zakaj ne odpustiš mojega prestopka in ne odvzameš mojega krivica? zdaj bom spal v prahu; in ti me boš iskal noter jutro, a me ne bo.