delo
7:1 Ali ni določen čas za človeka na zemlji? niso tudi njegovi dnevi
kot dnevi najemnika?
7:2 Kakor hlapec želi senco, in kot najemnik gleda
za nagrado za svoje delo:
7:3 Tako imam mesece nečimrnosti in naporne noči
imenovan meni.
7:4 Ko ležem, rečem: Kdaj vstanem, in noč je minila? in jaz
sem poln premetavanja sem ter tja do zore dneva.
7:5 Moje meso je oblečeno s črvi in grudo prahu; moja koža je počena in
postati odvraten.
7:6 Moji dnevi so hitrejši od tkalčevega čolna in minevajo brez upanja.
7:7 O spomni se, da je moje življenje veter: moje oko ne bo več videlo dobrega.
7:8 Oko tistega, ki me je videl, me ne bo več videlo: tvoje oči so
nad mano in nisem.
7:9 Kakor se oblak razblini in izgine, tako tisti, ki se spusti dol
grob ne bo več prišel gor.
7:10 Ne bo se več vrnil v svojo hišo, niti njegovo mesto ga ne bo poznalo
nič več.
7:11 Zato ne bom zadržal svojih ust; Govoril bom v stiski svoji
duh; Pritoževal se bom v bridkosti svoje duše.
7:12 Ali sem morje ali kit, da si postavil stražo name?
7:13 Ko rečem, moja postelja me bo potolažila, moj ležaj bo olajšal mojo pritožbo;
7:14 Potem me strašiš s sanjami in me strašiš z vizijami.
7:15 Tako da moja duša raje izbere zadavljenje in smrt kot moje življenje.
7:16 Sovražim to; Ne bi živel vedno: pusti me pri miru; kajti moji dnevi so
nečimrnost.
7:17 Kaj je človek, da bi ga poveličevali? in da bi moral
mu pri srcu?
7:18 In da bi ga morali obiskati vsako jutro in ga vsako jutro preizkusiti
trenutek?
7:19 Kako dolgo ne boš odšel od mene in me ne boš pustil pri miru, dokler ne pogoltnem
dol mojo pljunko?
7:20 Grešil sem; kaj naj ti storim, o varuh ljudi? zakaj
ali si me postavil v znamenje proti sebi, tako da sem ti v breme
sebe?
7:21 In zakaj ne odpustiš mojega prestopka in ne odvzameš mojega
krivica? zdaj bom spal v prahu; in ti me boš iskal noter
jutro, a me ne bo.