delo 2:1 Spet je bil dan, ko so se Božji sinovi prišli predstavit pred GOSPODA in tudi satan je prišel mednje, da bi se predstavil pred GOSPODOM. 2:2 In Gospod je rekel Satanu: Od kod prihajaš? In Satan je odgovoril GOSPOD in rekel: Od poti sem in tja po zemlji in od hoje gor in dol po njem. 2:3 In GOSPOD je rekel satanu: »Ali si upošteval mojega služabnika Joba, da ni mu enakega na zemlji, popoln in pošten človek, eden ki se boji Boga in ogiba zla? in še vedno se trdno drži svojega poštenost, čeprav si me nagnal proti njemu, da bi ga brez njega uničil vzrok. 2:4 Satan je odgovoril GOSPODU in rekel: Koža za kožo, da, vse, kar človek ima bo dal za svoje življenje. 2:5 Zdaj pa iztegnite roko in se dotaknite njegove kosti in njegovega mesa, in on te bo preklinjal v obraz. 2:6 In Gospod je rekel Satanu: Glej, on je v tvoji roki; ampak reši njegovo življenje. 2:7 Tako je Satan odšel izpred GOSPODOVE navzočnosti in udaril Joba z njim rana vre od podplata njegove noge do temena. 2:8 In vzel mu je črepinjo, da se je z njo strgal; in se je usedel med pepelom. 2:9 Tedaj mu je njegova žena rekla: "Ali še vedno ohranjaš svojo poštenost?" preklinjaj Boga in umri. 2:10 Toda on ji je rekel: "Govoriš kot ena od nespametnih žensk." govori. Kaj? bomo prejeli dobro iz božje roke in bomo ne sprejemati zla? Pri vsem tem Job ni grešil s svojimi ustnicami. 2:11 Ko so Jobovi trije prijatelji slišali za vse to zlo, ki se je zgodilo njega, prišli so vsak iz svojega kraja; Elifaz Temanec in Bildad Šuhejec in Zofar Naamatejec; kajti naredila sta zmenek, da pridemo skupaj z njim žalovat in ga tolažit. 2:12 In ko so povzdignili oči od daleč in ga niso spoznali, so so povzdignili svoj glas in jokali; in raztrgajo vsak svoj plašč in posuli prah na njihove glave proti nebu. 2:13 Tako so sedeli z njim na tleh sedem dni in sedem noči, in nihče ni rekel besede z njim; kajti videli so, da je njegova žalost zelo velika Super.