Jeremija
36:1 In zgodilo se je v četrtem letu Jojakima, sina Josijevega
Judov kralj, da je Jeremiju prišla ta beseda od GOSPODA, rekoč:
36:2 Vzemi zvitek knjige in vanjo zapiši vse besede, ki jih imam
govoril ti zoper Izraela in zoper Judo in zoper vse
narodi, od dne, ko sem govoril s teboj, od dni Josijevih
vse do danes.
36:3 Morda bo Judova hiša slišala vse zlo, ki ga nameravam
storiti jim; da se vsak človek povrne s svoje hude poti; to
Lahko odpustim njihovo krivico in njihov greh.
36:4 Potem je Jeremija poklical Baruha, Nerijevega sina, in Baruh je pisal iz
Jeremijeva usta vse besede GOSPODOVE, ki jim jih je govoril
njega, na zvitku knjige.
36:5 In Jeremija je ukazal Baruhu, rekoč: Zaprt sem; Ne morem vstopiti
hiša GOSPODOVA:
36:6 Zato pojdi in preberi v zvitku, ki si ga napisal iz mojega
usta, besede GOSPODOVE v ušesa ljudstva v GOSPODOVA
hišo na postni dan: in tudi ti jih boš prebral na ušesa
vsi Judje, ki pridejo iz svojih mest.
36:7 Morda bodo predstavili svojo prošnjo pred GOSPODA in bodo
povrni se vsak s svoje hude poti, zakaj velika je jeza in srd
ki jih je GOSPOD izrekel zoper to ljudstvo.
36:8 In Baruh, sin Nerije, je storil vse, kar je Jeremija
mu je ukazal prerok, ko je v knjigi prebral besede GOSPODOVE v
GOSPODOVA hiša.
36:9 In zgodilo se je v petem letu Jojakima, sina Josijevega
Judovega kralja v devetem mesecu, da so pred tem razglasili post
GOSPOD vsemu ljudstvu v Jeruzalemu in vsemu ljudstvu, ki je prišlo
iz Judovih mest v Jeruzalem.
36:10 Nato Baruhu v knjigi preberi Jeremijeve besede v hiši
GOSPOD, v sobi pisarja Gemarija, Šafanovega sina, v
višje sodišče, pri vhodu novih vrat GOSPODOVE hiše, v
ušesa vseh ljudi.
36:11 Ko je Miha, sin Gemarije, Šafanovega sina, izvedel
knjiga vse besede GOSPODOVE,
36:12 Potem se je spustil v kraljevo hišo, v sobo pisarja, in
glej, tam so sedeli vsi knezi, celo pisar Elišama in Delaja
sin Šemaja, in Elnatan, sin Ahborjev, in Gemarija, sin
Šafan in Zedekija, sin Hananijev, in vsi knezi.
36:13 Tedaj jim je Michaia razložil vse besede, ki jih je slišal
Baruch je prebral knjigo na ušesa ljudi.
36:14 Zato so vsi knezi poslali Jehudija, sina Netanija, sina
Šelemija, Kušijev sin, Baruhu rekoč: Vzemi v roko
zvij, kar si prebral na ušesa ljudi, in pridi. torej
Baruh, sin Nerijev, je vzel zvitek v roko in prišel k njim.
36:15 Rekli so mu: »Sedi zdaj in nam preberi na ušesa. Torej Baruch
prebrati jim na ušesa.
36:16 In ko so slišali vse besede, so se prestrašili
enega in drugega in rekel Baruhu: Gotovo bomo povedali kralju
vseh teh besed.
36:17 In vprašali so Baruha, rekoč: Povej nam zdaj, kako si napisal vse
te besede v njegovih ustih?
36:18 Nato jim je Baruh odgovoril: Vse te besede mi je izrekel z
njegova usta, jaz pa sem jih napisal s črnilom v knjigo.
36:19 Tedaj so knezi rekli Baruhu: Pojdi, skrij se, ti in Jeremija; in
naj nihče ne ve, kje si.
36:20 In šli so h kralju na dvorišče, vendar so zvitek položili
v sobi pisarja Elišama in povedal vse besede v
ušesa kralja.
36:21 Tako je kralj poslal Jehudija, da prinese zvitek, in ta ga je vzel
Elišama, pisarjeva soba. In Jehudi je to prebral na ušesa
kralju in v ušesih vseh knezov, ki so stali ob kralju.
36:22 Kralj je sedel v zimski hiši v devetem mesecu
ogenj na ognjišču, ki gori pred njim.
36:23 In zgodilo se je, da ko je Jehudi prebral tri ali štiri liste, je
prereži ga s pisalnim nožem in vrzi v ogenj, ki je bil na
ognjišče, dokler ni bil ves zvitek porabljen v ognju, ki je bil na
ognjišče.
36:24 Vendar se niso ustrašili in si niso raztrgali oblačil, ne kralj ne
kateri izmed njegovih služabnikov, ki je slišal vse te besede.
36:25 Kljub temu so Elnatan, Delaja in Gemarija posredovali pri
kralju, da ne bo zažgal zvitka: vendar jih ni hotel poslušati.
36:26 Toda kralj je ukazal Jerahmeelu, Hammelekovemu sinu, in Seraji
Azrielov sin in Šelemija Abdeelov sin, da vzamejo Baruha
pisarja in preroka Jeremija, a GOSPOD ju je skril.
36:27 Potem je prišla beseda GOSPODOVA Jeremiju, potem ko jo je imel kralj
zažgal zvitek in besede, ki jih je Baruh napisal na usta
Jeremija, rekoč,
36:28 Vzemi si spet drug zvitek in vanj zapiši vse prejšnje besede, ki
so bili v prvem zvitku, ki ga je zažgal Judov kralj Jojakim.
36:29 In reci Jojakimu, Judovemu kralju: Tako pravi Gospod. ti
zažgal ta zvitek, rekoč: Zakaj si napisal vanj, rekoč,
Babilonski kralj bo gotovo prišel in uničil to deželo in
povzroči, da od tam nehajo človek in zver?
36:30 Zato tako pravi GOSPOD o Jojakimu, Judovem kralju: Imel bo
nihče ne bo sedel na prestolu Davidovem; in njegovo truplo bo vrženo
podnevi na vročino, ponoči pa na mraz.
36:31 In kaznoval bom njega in njegovo seme in njegove služabnike za njihovo krivico;
in spravil bom nadnje in nad prebivalce Jeruzalema in
na može Judove vse hudobije, ki sem jih izrekel zoper njih;
vendar niso poslušali.
36:32 Potem je Jeremija vzel še en zvitek in ga dal Baruhu, pisarju
sin Nerije; ki je vanjo zapisal iz Jeremijevih ust vse
besede knjige, ki jo je Judov kralj Jojakim sežgal v ognju:
in poleg njih je bilo dodanih še veliko podobnih besed.