Jeremija
34:1 Beseda, ki je prišla Jeremiju od GOSPODA, ko je Nebukadnezar
babilonski kralj in vsa njegova vojska ter vsa kraljestva zemlje
njegova oblast in vse ljudstvo so se bojevali proti Jeruzalemu in proti
vsa njegova mesta, rekoč,
34:2 Tako pravi Gospod, Izraelov Bog: Pojdi in govori s Zedekijem, kraljem
Juda in mu reci: Tako pravi GOSPOD! Glej, dal bom to mesto
v roko babilonskega kralja, in ta ga bo sežgal z ognjem.
34:3 In ne boš ušel iz njegove roke, ampak boš gotovo ujet,
in izročen v njegove roke; in tvoje oči bodo videle oči
babilonskega kralja in bo govoril s teboj iz ust v usta in ti
bo šel v Babilon.
34:4 Toda poslušaj besedo GOSPODOVO, Zedekija, Judov kralj! Tako pravi
Gospod tvoj, ne boš umrl od meča!
34:5 Toda umrl boš v miru, in z zažigami tvojih očetov,
nekdanji kralji, ki so bili pred teboj, bodo zažgali dišave zate;
in objokovali te bodo, govoreč: O, gospod! ker sem izgovoril
beseda, govori GOSPOD.
34:6 Tedaj je prerok Jeremija povedal vse te besede Zedekiju, kralju
Juda v Jeruzalemu,
34:7 Ko se je vojska babilonskega kralja bojevala proti Jeruzalemu in proti
vsa Judova mesta, ki so ostala, proti Lakišu in proti
Azeka: kajti ta obrambna mesta so ostala od Judovih mest.
34:8 To je beseda, ki je prišla Jeremiju od GOSPODA, potem ko je
kralj Zedekija je sklenil zavezo z vsem ljudstvom, ki je bilo pri
Jeruzalem, da jim razglasi svobodo;
34:9 Da bi vsak pustil svojega služabnika in vsak svojo dekle,
biti Hebrej ali Hebrejka, pojdi svoboden; da nihče ne bi smel služiti sam sebi
od njih, torej od Juda, njegovega brata.
34:10 Zdaj, ko so vsi knezi in vse ljudstvo, ki so vstopili v
zavezo, slišal, da naj vsak izpusti svojega služabnika in vsak
njegov služabnik, pojdi na svobodo, da nihče ne streže od njih
več, potem so ubogali in jih pustili.
34:11 Toda pozneje so se obrnili in povzročili služabnike in dekle,
ki so jih izpustili, da bi se vrnili, in jih spravili v podložnost
za služabnike in za dekle.
34:12 Zato je prišla GOSPODOVA beseda Jeremiju od GOSPODOVA, rekoč:
34:13 Tako pravi Gospod, Izraelov Bog: Sklenil sem zavezo s tabo
očetje v dnevu, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele,
iz hiše suženj, rekoč,
34:14 Ob koncu sedmih let naj gre vsak svojega brata Hebrejca,
ki ti je bila prodana; in ko ti služi šest let,
pustil ga boš svobodnega od sebe, a tvoji očetje niso poslušali
k meni niti nista nagnila svojega ušesa.
34:15 Zdaj ste se obrnili in storili prav v mojih očeh, ko ste razglasili
svoboda vsak do bližnjega; in vi ste sklenili zavezo pred menoj
v hiši, ki se imenuje po mojem imenu:
34:16 Toda vi ste se obrnili in omadeževali moje ime in povzročili, da je vsak svojega služabnika,
in vsak svojo služabnico, ki jim jo je dal izpustiti
užitek, da se vrnete, in jih spravil v podložnost, da so vam
za služabnike in za dekle.
34:17 Zato tako pravi Gospod: Niste me poslušali, v
oznanjajo svobodo, vsak svojemu bratu in vsak svojemu
sosed: Glej, oznanjam ti svobodo, govori GOSPOD,
meč kugi in lakoti; in naredil te bom, da boš
odstranili v vsa kraljestva zemlje.
34:18 In dal bom ljudem, ki so prekršili mojo zavezo, ki so jo
niso izpolnili besed zaveze, ki so jo sklenili pred menoj,
ko so tele prerezali na dvoje in šli med njegovimi deli,
34:19 Judovi knezi in jeruzalemski knezi, evnuhi in
duhovniki in vse ljudstvo dežele, ki je šla med deli
teleta;
34:20 Dal jih bom celo v roke njihovih sovražnikov in v roke
tistih, ki iščejo svoje življenje, in njihova trupla bodo za hrano
pticam nebeškim in zverinam zemeljskim.
34:21 In Zedekija, Judov kralj, in njegove kneze bom dal v roke
svoje sovražnike in v roke tistih, ki iščejo njihovo življenje, in v
roka vojske babilonskega kralja, ki je odšla od vas.
34:22 Glej, ukazal bom, govori GOSPOD, in povzročil, da se vrnejo k temu
mesto; in bojevali se bodo proti njemu, ga zavzeli in z njim sežgali
ogenj: in mesta Judova bom spremenil v opustošenje brez njih
prebivalec.