Jeremija 34:1 Beseda, ki je prišla Jeremiju od GOSPODA, ko je Nebukadnezar babilonski kralj in vsa njegova vojska ter vsa kraljestva zemlje njegova oblast in vse ljudstvo so se bojevali proti Jeruzalemu in proti vsa njegova mesta, rekoč, 34:2 Tako pravi Gospod, Izraelov Bog: Pojdi in govori s Zedekijem, kraljem Juda in mu reci: Tako pravi GOSPOD! Glej, dal bom to mesto v roko babilonskega kralja, in ta ga bo sežgal z ognjem. 34:3 In ne boš ušel iz njegove roke, ampak boš gotovo ujet, in izročen v njegove roke; in tvoje oči bodo videle oči babilonskega kralja in bo govoril s teboj iz ust v usta in ti bo šel v Babilon. 34:4 Toda poslušaj besedo GOSPODOVO, Zedekija, Judov kralj! Tako pravi Gospod tvoj, ne boš umrl od meča! 34:5 Toda umrl boš v miru, in z zažigami tvojih očetov, nekdanji kralji, ki so bili pred teboj, bodo zažgali dišave zate; in objokovali te bodo, govoreč: O, gospod! ker sem izgovoril beseda, govori GOSPOD. 34:6 Tedaj je prerok Jeremija povedal vse te besede Zedekiju, kralju Juda v Jeruzalemu, 34:7 Ko se je vojska babilonskega kralja bojevala proti Jeruzalemu in proti vsa Judova mesta, ki so ostala, proti Lakišu in proti Azeka: kajti ta obrambna mesta so ostala od Judovih mest. 34:8 To je beseda, ki je prišla Jeremiju od GOSPODA, potem ko je kralj Zedekija je sklenil zavezo z vsem ljudstvom, ki je bilo pri Jeruzalem, da jim razglasi svobodo; 34:9 Da bi vsak pustil svojega služabnika in vsak svojo dekle, biti Hebrej ali Hebrejka, pojdi svoboden; da nihče ne bi smel služiti sam sebi od njih, torej od Juda, njegovega brata. 34:10 Zdaj, ko so vsi knezi in vse ljudstvo, ki so vstopili v zavezo, slišal, da naj vsak izpusti svojega služabnika in vsak njegov služabnik, pojdi na svobodo, da nihče ne streže od njih več, potem so ubogali in jih pustili. 34:11 Toda pozneje so se obrnili in povzročili služabnike in dekle, ki so jih izpustili, da bi se vrnili, in jih spravili v podložnost za služabnike in za dekle. 34:12 Zato je prišla GOSPODOVA beseda Jeremiju od GOSPODOVA, rekoč: 34:13 Tako pravi Gospod, Izraelov Bog: Sklenil sem zavezo s tabo očetje v dnevu, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše suženj, rekoč, 34:14 Ob koncu sedmih let naj gre vsak svojega brata Hebrejca, ki ti je bila prodana; in ko ti služi šest let, pustil ga boš svobodnega od sebe, a tvoji očetje niso poslušali k meni niti nista nagnila svojega ušesa. 34:15 Zdaj ste se obrnili in storili prav v mojih očeh, ko ste razglasili svoboda vsak do bližnjega; in vi ste sklenili zavezo pred menoj v hiši, ki se imenuje po mojem imenu: 34:16 Toda vi ste se obrnili in omadeževali moje ime in povzročili, da je vsak svojega služabnika, in vsak svojo služabnico, ki jim jo je dal izpustiti užitek, da se vrnete, in jih spravil v podložnost, da so vam za služabnike in za dekle. 34:17 Zato tako pravi Gospod: Niste me poslušali, v oznanjajo svobodo, vsak svojemu bratu in vsak svojemu sosed: Glej, oznanjam ti svobodo, govori GOSPOD, meč kugi in lakoti; in naredil te bom, da boš odstranili v vsa kraljestva zemlje. 34:18 In dal bom ljudem, ki so prekršili mojo zavezo, ki so jo niso izpolnili besed zaveze, ki so jo sklenili pred menoj, ko so tele prerezali na dvoje in šli med njegovimi deli, 34:19 Judovi knezi in jeruzalemski knezi, evnuhi in duhovniki in vse ljudstvo dežele, ki je šla med deli teleta; 34:20 Dal jih bom celo v roke njihovih sovražnikov in v roke tistih, ki iščejo svoje življenje, in njihova trupla bodo za hrano pticam nebeškim in zverinam zemeljskim. 34:21 In Zedekija, Judov kralj, in njegove kneze bom dal v roke svoje sovražnike in v roke tistih, ki iščejo njihovo življenje, in v roka vojske babilonskega kralja, ki je odšla od vas. 34:22 Glej, ukazal bom, govori GOSPOD, in povzročil, da se vrnejo k temu mesto; in bojevali se bodo proti njemu, ga zavzeli in z njim sežgali ogenj: in mesta Judova bom spremenil v opustošenje brez njih prebivalec.