Jeremija
17:1 Judov greh je napisan z železnim peresom in s konico a
diamant: vrezan je na ploščo njihovega srca in na rogove
vaših oltarjev;
17:2 Medtem ko se njihovi otroci spominjajo svojih oltarjev in svojih gajev ob
zelena drevesa na visokih gričih.
17:3 O moja gora na polju, dal bom tvoje imetje in vse tvoje
zaklade v plen in tvoje višave v greh po vsem tvojem
meje.
17:4 In ti, celo sam, se boš odrekel svoji dediščini, ki sem jo
dal ti; in naredil te bom, da boš služil svojim sovražnikom v deželi
ki jih ne poznaš: zakaj zanetili ste ogenj v moji jezi, ki
bo gorel za vedno.
17:5 Tako pravi Gospod; Preklet naj bo človek, ki zaupa v človeka in dela
meso njegova roka in čigar srce se odmika od GOSPODA.
17:6 Kajti on bo kot vresa v puščavi, in ne bo videl kdaj
dobro pride; ampak bo naselil izsušene kraje v puščavi, v
slana dežela in nenaseljena.
17:7 Blagor človeku, ki zaupa v GOSPODA, in čigar upanje je Gospod
je.
17:8 Kajti on bo kot drevo, posajeno ob vodah, ki se širi
njene korenine ob reki in ne bo videla, ko pride vročina, ampak njen list
mora biti zelena; in tudi v sušnem letu ne bodi previden
ne bo več obrodila sadov.
17:9 Srce je varljivo nad vsemi stvarmi in obupno zlobno: kdo more
veš?
17:10 Jaz, GOSPOD, preiskujem srce, preizkušam vajeti, da dam vsakemu
po njegovih potih in po sadovih svojih dejanj.
17:11 Kot jerebica sedi na jajcih in jih ne izleže; torej on to
dobi bogastvo, in ne po pravici, ga bo pustil sredi svojega
dni in na koncu bo norec.
17:12 Veličastni visoki prestol od začetka je kraj našega svetišča.
17:13 O GOSPOD, upanje Izraelovo, vsi, ki te zapustijo, bodo osramočeni in
tisti, ki odidejo od mene, bodo zapisani na zemlji, ker jih
zapustili GOSPODA, izvir živih voda.
17:14 Ozdravi me, o GOSPOD, in ozdravel bom; reši me in rešen bom:
kajti ti si moja slava.
17:15 Glej, pravijo mi: Kje je GOSPODOVA beseda? naj pride
zdaj.
17:16 Kar se mene tiče, nisem hitel, da bi bil pastor, da bi ti sledil:
niti nisem želel gorkega dne; ti veš: tisto, kar je prišlo ven
mojih ustnic je bil tik pred teboj.
17:17 Ne bodi mi groza: ti si moje upanje v dnevu hudega.
17:18 Naj bodo zasramovani tisti, ki me preganjajo, a jaz naj se ne zasramujem.
naj se prestrašijo, a jaz naj se ne prestrašim;
dan zla in jih uniči z dvojnim uničenjem.
17:19 Tako mi je rekel Gospod; Pojdi in se postavi pred vrata otrok
ljudstvo, po katerem prihajajo Judovi kralji in po katerem odhajajo
ven in pri vseh jeruzalemskih vratih;
17:20 In jim reci: Poslušajte besedo GOSPODOVO, Judovi kralji, in
ves Juda in vsi prebivalci Jeruzalema, ki vstopajo po teh
vrata:
17:21 Tako pravi GOSPOD; Pazite nase in se ne obremenjujte
sobotni dan, ne prinesite ga skozi jeruzalemska vrata;
17:22 Na sobotni dan ne nosite bremena iz svojih hiš,
tudi ne delajte nobenega dela, ampak posvečujte sobotni dan, kakor sem zapovedal
vaši očetje.
17:23 Toda niso ubogali, niti niso nagnili ušesa, ampak so naredili svoj vrat
otrdeli, da ne bi slišali in ne prejeli navodil.
17:24 In zgodilo se bo, če me boste vestno poslušali, pravi
GOSPOD, da ne prinese nobenega bremena skozi vrata tega mesta na
sobotni dan, a posvečujte sobotni dan, da v njem ne delate nobenega dela;
17:25 Potem bodo vstopili v vrata tega mesta kralji in knezi
sedi na Davidovem prestolu in se vozi na vozovih in na konjih,
oni in njihovi knezi, Judovi možje in prebivalci
Jeruzalem: in to mesto bo ostalo na veke.
17:26 In prišli bodo iz Judovih mest in okoliških krajev
Jeruzalema in iz Benjaminove dežele in iz ravnine in iz
gora in z juga, prinašanje žgalnih daritev in
daritve in mesne daritve, kadilo in prinašanje žrtev
hvalnica hiši GOSPODOVI.
17:27 Če pa me ne boste poslušali, da bi posvetili sobotni dan in ne
nositi breme, celo vstopiti skozi jeruzalemska vrata v soboto
dan; tedaj bom zanetil ogenj v njegovih vratih in bo požrl
palače v Jeruzalemu, in ne bo ugasnil.