Jeremija 17:1 Judov greh je napisan z železnim peresom in s konico a diamant: vrezan je na ploščo njihovega srca in na rogove vaših oltarjev; 17:2 Medtem ko se njihovi otroci spominjajo svojih oltarjev in svojih gajev ob zelena drevesa na visokih gričih. 17:3 O moja gora na polju, dal bom tvoje imetje in vse tvoje zaklade v plen in tvoje višave v greh po vsem tvojem meje. 17:4 In ti, celo sam, se boš odrekel svoji dediščini, ki sem jo dal ti; in naredil te bom, da boš služil svojim sovražnikom v deželi ki jih ne poznaš: zakaj zanetili ste ogenj v moji jezi, ki bo gorel za vedno. 17:5 Tako pravi Gospod; Preklet naj bo človek, ki zaupa v človeka in dela meso njegova roka in čigar srce se odmika od GOSPODA. 17:6 Kajti on bo kot vresa v puščavi, in ne bo videl kdaj dobro pride; ampak bo naselil izsušene kraje v puščavi, v slana dežela in nenaseljena. 17:7 Blagor človeku, ki zaupa v GOSPODA, in čigar upanje je Gospod je. 17:8 Kajti on bo kot drevo, posajeno ob vodah, ki se širi njene korenine ob reki in ne bo videla, ko pride vročina, ampak njen list mora biti zelena; in tudi v sušnem letu ne bodi previden ne bo več obrodila sadov. 17:9 Srce je varljivo nad vsemi stvarmi in obupno zlobno: kdo more veš? 17:10 Jaz, GOSPOD, preiskujem srce, preizkušam vajeti, da dam vsakemu po njegovih potih in po sadovih svojih dejanj. 17:11 Kot jerebica sedi na jajcih in jih ne izleže; torej on to dobi bogastvo, in ne po pravici, ga bo pustil sredi svojega dni in na koncu bo norec. 17:12 Veličastni visoki prestol od začetka je kraj našega svetišča. 17:13 O GOSPOD, upanje Izraelovo, vsi, ki te zapustijo, bodo osramočeni in tisti, ki odidejo od mene, bodo zapisani na zemlji, ker jih zapustili GOSPODA, izvir živih voda. 17:14 Ozdravi me, o GOSPOD, in ozdravel bom; reši me in rešen bom: kajti ti si moja slava. 17:15 Glej, pravijo mi: Kje je GOSPODOVA beseda? naj pride zdaj. 17:16 Kar se mene tiče, nisem hitel, da bi bil pastor, da bi ti sledil: niti nisem želel gorkega dne; ti veš: tisto, kar je prišlo ven mojih ustnic je bil tik pred teboj. 17:17 Ne bodi mi groza: ti si moje upanje v dnevu hudega. 17:18 Naj bodo zasramovani tisti, ki me preganjajo, a jaz naj se ne zasramujem. naj se prestrašijo, a jaz naj se ne prestrašim; dan zla in jih uniči z dvojnim uničenjem. 17:19 Tako mi je rekel Gospod; Pojdi in se postavi pred vrata otrok ljudstvo, po katerem prihajajo Judovi kralji in po katerem odhajajo ven in pri vseh jeruzalemskih vratih; 17:20 In jim reci: Poslušajte besedo GOSPODOVO, Judovi kralji, in ves Juda in vsi prebivalci Jeruzalema, ki vstopajo po teh vrata: 17:21 Tako pravi GOSPOD; Pazite nase in se ne obremenjujte sobotni dan, ne prinesite ga skozi jeruzalemska vrata; 17:22 Na sobotni dan ne nosite bremena iz svojih hiš, tudi ne delajte nobenega dela, ampak posvečujte sobotni dan, kakor sem zapovedal vaši očetje. 17:23 Toda niso ubogali, niti niso nagnili ušesa, ampak so naredili svoj vrat otrdeli, da ne bi slišali in ne prejeli navodil. 17:24 In zgodilo se bo, če me boste vestno poslušali, pravi GOSPOD, da ne prinese nobenega bremena skozi vrata tega mesta na sobotni dan, a posvečujte sobotni dan, da v njem ne delate nobenega dela; 17:25 Potem bodo vstopili v vrata tega mesta kralji in knezi sedi na Davidovem prestolu in se vozi na vozovih in na konjih, oni in njihovi knezi, Judovi možje in prebivalci Jeruzalem: in to mesto bo ostalo na veke. 17:26 In prišli bodo iz Judovih mest in okoliških krajev Jeruzalema in iz Benjaminove dežele in iz ravnine in iz gora in z juga, prinašanje žgalnih daritev in daritve in mesne daritve, kadilo in prinašanje žrtev hvalnica hiši GOSPODOVI. 17:27 Če pa me ne boste poslušali, da bi posvetili sobotni dan in ne nositi breme, celo vstopiti skozi jeruzalemska vrata v soboto dan; tedaj bom zanetil ogenj v njegovih vratih in bo požrl palače v Jeruzalemu, in ne bo ugasnil.