Jeremija
14:1 GOSPODOVA beseda, ki je prišla Jeremiju glede požreštva.
14:2 Juda žaluje, in njegova vrata so ohlapna; so črni do
tla; in vpitje Jeruzalema se je dvignilo.
14:3 In njihovi plemiči so poslali svoje otroke k vodam;
jame in ni našel vode; vrnili so se s svojimi posodami praznimi;
bili so osramočeni in osramočeni in so si pokrili glave.
14:4 Ker je zemlja razpokana, kajti na zemlji ni bilo dežja
orače je bilo sram, pokrivali so si glave.
14:5 Da, tudi košuta je telila na polju in jo zapustila, ker tam
ni bilo trave.
14:6 In divji osli so stali na višavah in so pogubili
veter kot zmaji; njih oči so odpovedale, ker ni bilo trave.
14:7 O GOSPOD, čeprav naše krivice pričajo proti nam, stori to za svoje
zaradi imena: kajti naših odpadnikov je veliko; grešili smo proti tebi.
14:8 O upanje Izraela, njegov rešitelj v času stiske, zakaj
ali bi moral biti kakor tujec v deželi in kakor popotnik tisti
se obrne, da bi prenočil?
14:9 Zakaj bi bil kakor človek osupel, kakor močan mož, ki ne more
shraniti? vendar si ti, o GOSPOD, sredi med nami in tvoj nas kliče
ime; ne zapusti nas.
14:10 Tako govori GOSPOD temu ljudstvu: Tako so se radi potepali,
niso vzdržali svojih nog, zato GOSPOD ne sprejema
njim; zdaj se bo spomnil njihove krivice in obiskal njihove grehe.
14:11 Tedaj mi je Gospod rekel: Ne moli za to ljudstvo za njihovo dobro.
14:12 Ko se postijo, ne bom slišal njihovega joka; in ko ponujajo zažgano
daritve in daritve, ne bom sprejel, ampak bom zaužil
jih z mečem in lakoto in kugo.
14:13 Potem sem rekel: Ah, Gospod BOG! glej, preroki jim pravijo: Boš
ne glejte meča, tudi lakote ne boste imeli; ampak ti bom dal
zagotovljen mir na tem mestu.
14:14 Tedaj mi je Gospod rekel: Preroki prerokujejo laži v mojem imenu.
nisem jih poslal, niti jim nisem ukazal, niti jim nisem govoril.
prerokujejo vam lažno videnje in vedeževanje in stvar
nič in prevara njihovega srca.
14:15 Zato tako pravi Gospod o prerokih, ki prerokujejo v
moje ime in nisem jih poslal, vendar pravijo: Meč in lakota ne bosta
biti v tej deželi; Z mečem in lakoto bodo ti preroki pokončani.
14:16 In ljudje, ki jim prerokujejo, bodo vrženi na ulice
Jeruzalem zaradi lakote in meča; in ne bodo imeli nobenega
da bi jih pokopal, njih, njihove žene, ne njihove sinove, ne njihove hčere:
kajti njihovo hudobijo bom zlil nanje.
14:17 Zato jim boš rekel to besedo; Naj moje oči tečejo navzdol
s solzami noč in dan in naj ne prenehajo: za devico
hči mojega ljudstva je zlomljena z veliko poškodbo, z zelo
hud udarec.
14:18 Če grem naprej na polje, glej, pobiti z mečem! in
če stopim v mesto, tedaj glej tiste, ki so lačni!
da, tako prerok kot duhovnik hodita po deželi, ki jo poznata
ne.
14:19 Ali si popolnoma zavrgel Judo? je tvoja duša zasovražila Sion? zakaj si
udaril si nas in ni nam ozdravljenja? iskala sva mir,
in ni dobrega; in za čas ozdravitve, in glej, težava!
14:20 Priznavamo, o GOSPOD, našo hudobijo in krivico naših očetov.
kajti grešili smo proti tebi.
14:21 Ne zaničuj nas, zaradi svojega imena, ne osramoti prestola svojega
slava: spomni se, ne prelomi svoje zaveze z nami.
14:22 Ali med nečimrnostmi poganov obstaja kakšna, ki lahko povzroči dež? oz
ali lahko nebesa dajejo prhe? ali nisi ti on, GOSPOD, naš Bog? torej
čakali bomo nate, kajti ti si naredil vse to.