Jeremija 12:1 Pravičen si, o GOSPOD, ko te prosim; vendar mi pusti, da govorim z ti tvojih sodb: Zakaj pot brezbožnikov uspeva? zakaj so srečni vsi, ki poslujejo zelo zahrbtno? 12:2 Ti si jih posadil, da, pognale so korenine; rastejo, da, obrodi sad: blizu si v njihovih ustih in daleč od njih vajeti. 12:3 Toda ti, o GOSPOD, me poznaš, videl si me in preizkusil moje srce. proti sebi: odpelji jih kakor ovce v zakol in pripravi se jih za dan zakola. 12:4 Kako dolgo bo dežela žalovala, in rastline na vseh poljih bodo ovenele hudobije tistih, ki tam prebivajo? zveri so požrte in ptice; ker so rekli: Ne bo videl našega konca. 12:5 Če ste tekli s pešci in so vas utrudili, kako ali se znaš boriti s konji? in če v deželi miru, v kateri zaupal si, utrudili so te, kako boš potem v oteklini iz Jordanije? 12:6 Kajti tudi tvoji bratje in hiša tvojega očeta so se ukvarjali zahrbtno s teboj; da, za teboj so poklicali množico: ne verjemi jim, čeprav ti govorijo poštene besede. 12:7 Zapustil sem svojo hišo, zapustil sem svojo dediščino; Dal sem ljubljena moje duše v roke njenih sovražnikov. 12:8 Moja dediščina je zame kakor lev v gozdu; kriči proti jaz: zato sem to sovražil. 12:9 Moja dediščina je zame kakor pegasta ptica, ptice okrog so proti njej; pridite, zberite vse zveri na polju, pridite požreti. 12:10 Številni pastirji so uničili moj vinograd, poteptali so moj delež pod nogami so moj prijetni del spremenili v opustošeno puščavo. 12:11 Opustošili so ga, in ko je opustošen, žaluje zame; the vsa dežela je opustošena, ker si nihče tega ne polaga k srcu. 12:12 Uničevalci so prišli na vse višave po puščavi: kajti GOSPODOV meč bo požrl od enega konca dežele do drugi konec dežele: nobeno meso ne bo imelo miru. 12:13 Sejali so pšenico, a bodo želi trnje: postavili so se bolečine, vendar ne bodo imeli koristi: in sramovali se bodo vaših prihodkov zaradi goreče jeze GOSPODOVE. 12:14 Tako pravi GOSPOD zoper vse moje hudobne sosede, ki se dotikajo dediščino, ki sem jo dal svojemu ljudstvu Izraelu v dediščino; Glej, jaz jih bo iztrgal iz njihove dežele in iz njih iztrgal Judovo hišo med njimi. 12:15 In zgodilo se bo, ko jih bom iztrgal, bom vrni se in se jim usmili in jih bo znova pripeljal vsak človek k svoji dediščini in vsak k svoji deželi. 12:16 In zgodilo se bo, če se bodo pridno učili mojih poti ljudstvo, da priseže pri mojem imenu: GOSPOD živi; kot so učili moje ljudi priseči pri Baalu; potem bodo zgrajeni sredi mojega ljudstva. 12:17 Če pa ne bodo ubogali, bom to popolnoma iztrgal in uničil narod, govori GOSPOD.