Jeremija
12:1 Pravičen si, o GOSPOD, ko te prosim; vendar mi pusti, da govorim z
ti tvojih sodb: Zakaj pot brezbožnikov uspeva?
zakaj so srečni vsi, ki poslujejo zelo zahrbtno?
12:2 Ti si jih posadil, da, pognale so korenine; rastejo, da,
obrodi sad: blizu si v njihovih ustih in daleč od njih
vajeti.
12:3 Toda ti, o GOSPOD, me poznaš, videl si me in preizkusil moje srce.
proti sebi: odpelji jih kakor ovce v zakol in pripravi se
jih za dan zakola.
12:4 Kako dolgo bo dežela žalovala, in rastline na vseh poljih bodo ovenele
hudobije tistih, ki tam prebivajo? zveri so požrte in
ptice; ker so rekli: Ne bo videl našega konca.
12:5 Če ste tekli s pešci in so vas utrudili, kako
ali se znaš boriti s konji? in če v deželi miru, v kateri
zaupal si, utrudili so te, kako boš potem v oteklini
iz Jordanije?
12:6 Kajti tudi tvoji bratje in hiša tvojega očeta so se ukvarjali
zahrbtno s teboj; da, za teboj so poklicali množico:
ne verjemi jim, čeprav ti govorijo poštene besede.
12:7 Zapustil sem svojo hišo, zapustil sem svojo dediščino; Dal sem
ljubljena moje duše v roke njenih sovražnikov.
12:8 Moja dediščina je zame kakor lev v gozdu; kriči proti
jaz: zato sem to sovražil.
12:9 Moja dediščina je zame kakor pegasta ptica, ptice okrog so
proti njej; pridite, zberite vse zveri na polju, pridite
požreti.
12:10 Številni pastirji so uničili moj vinograd, poteptali so moj delež
pod nogami so moj prijetni del spremenili v opustošeno puščavo.
12:11 Opustošili so ga, in ko je opustošen, žaluje zame; the
vsa dežela je opustošena, ker si nihče tega ne polaga k srcu.
12:12 Uničevalci so prišli na vse višave po puščavi: kajti
GOSPODOV meč bo požrl od enega konca dežele do
drugi konec dežele: nobeno meso ne bo imelo miru.
12:13 Sejali so pšenico, a bodo želi trnje: postavili so se
bolečine, vendar ne bodo imeli koristi: in sramovali se bodo vaših prihodkov
zaradi goreče jeze GOSPODOVE.
12:14 Tako pravi GOSPOD zoper vse moje hudobne sosede, ki se dotikajo
dediščino, ki sem jo dal svojemu ljudstvu Izraelu v dediščino; Glej, jaz
jih bo iztrgal iz njihove dežele in iz njih iztrgal Judovo hišo
med njimi.
12:15 In zgodilo se bo, ko jih bom iztrgal, bom
vrni se in se jim usmili in jih bo znova pripeljal vsak
človek k svoji dediščini in vsak k svoji deželi.
12:16 In zgodilo se bo, če se bodo pridno učili mojih poti
ljudstvo, da priseže pri mojem imenu: GOSPOD živi; kot so učili moje ljudi
priseči pri Baalu; potem bodo zgrajeni sredi mojega ljudstva.
12:17 Če pa ne bodo ubogali, bom to popolnoma iztrgal in uničil
narod, govori GOSPOD.