Jeremija
8:1 Takrat, pravi GOSPOD, bodo iznesli kosti
Judovih kraljev in kosti njegovih knezov in kosti
duhovnikov in kosti prerokov in kosti prebivalcev
iz Jeruzalema, iz svojih grobov:
8:2 In razprostrli jih bodo pred soncem, luno in vsem
nebeške vojske, ki so jo ljubili in ji služili, in
po katerem so hodili in koga so iskali in koga so
so častili: ne bodo zbrani in ne pokopani; bodo
bodi za gnoj na površju zemlje.
8:3 In vsi ostali bodo raje izbrali smrt kot življenje
ki ostanejo od te hudobne družine, ki ostanejo povsod tam
Jaz sem jih pregnal, govori GOSPOD nad vojskami.
8:4 Poleg tega jim boš rekel: Tako pravi Gospod. Ali bodo padli,
in ne nastane? se bo obrnil in se ne bo vrnil?
8:5 Zakaj je torej to ljudstvo v Jeruzalemu zdrsnilo nazaj zaradi večnega
nazadovanje? držijo se prevare, nočejo se vrniti.
8:6 Poslušal sem in slišal, vendar niso govorili prav; nihče se ni pokesal
svojo hudobijo, rekoč: Kaj sem storil? vsak se je obrnil k svojemu
seveda, kot konj hiti v boj.
8:7 Da, štorklja v nebesih pozna svoje določene čase; in želva
in žerjav in lastovka opazujeta čas svojega prihoda; ampak moj
ljudje ne poznajo sodbe GOSPODOVE.
8:8 Kako pravite: "Mi smo modri in GOSPODOVA postava je z nami?" Lo,
zagotovo ga je naredil zaman; pero pisarjev je zaman.
8:9 Modreci so osramočeni, prestrašeni in osvojeni: glej, imajo
zavrgel GOSPODOVO besedo; in kakšna modrost je v njih?
8:10 Zato bom dal njihove žene drugim in njihova polja njim
ki jih bo podedoval: kajti vsak od najmanjšega do najmanjšega
največja je dana lakomnosti, od preroka do duhovnika
vsak dela lažno.
8:11 Kajti rahlo so zacelili rano hčere mojega ljudstva,
rekoč: mir, mir; ko ni miru.
8:12 Ali jih je bilo sram, ko so storili gnusobo? ne, bili so
sploh jih ni bilo sram, niti niso mogli zardevati: zato bodo padli
med njimi, ki padejo: v času svojega obiska bodo vrženi
dol, govori GOSPOD.
8:13 Zagotovo jih bom pokončal, govori GOSPOD: na njih ne bo grozdja.
vinska trta, niti fige na smokvi, in list bo zbledel; in
stvari, ki sem jim jih dal, bodo prešle od njih.
8:14 Zakaj mirno sedimo? zberite se in pustite nam vstopiti
utrjena mesta in molčimo tam, kajti GOSPOD, naš Bog, ima
umolkni nas in daj nam piti žolčno vodo, ker jo imamo
grešil proti GOSPODU.
8:15 Pričakovali smo mir, a nič dobrega ni prišlo; in za čas zdravja, in
glej težave!
8:16 Od Dana se je slišalo smrčanje njegovih konj: vsa dežela se je tresla
ob zvoku rženja njegovih močnih; saj so prišli in
so požrli deželo in vse, kar je v njej; mesto, in tiste, ki
prebivati v njem.
8:17 Kajti, glejte, poslal bom kače, cockatrices, med vas, ki bodo
ne dajte se uročiti, in ugriznili vas bodo, govori GOSPOD.
8:18 Ko bi se tolažil pred žalostjo, je moje srce slabotno v meni.
8:19 Glej glas vpitja hčere mojega ljudstva zaradi njih
ki prebivajo v daljni deželi: Ali ni GOSPOD na Sionu? ni njen kralj v
ona? Zakaj so me razjezili s svojimi podobami in
s čudnimi nečimrnostmi?
8:20 Žetev je mimo, poletje je konec, mi pa nismo rešeni.
8:21 Zaradi nesreče hčere mojega ljudstva sem prizadet; črn sem;
začudenje me je prevzelo.
8:22 Ali ni balzama v Gileadu? ali tam ni zdravnika? zakaj potem ni
se je zdravje hčere mojega ljudstva povrnilo?