Jeremija
6:1 O sinovi Benjaminovi, zberite se, da pobegnete iz sredine
Jeruzalemu in zatrobite na trobento v Tekoi in postavite ognjeno znamenje v njem
Bethacerem: kajti zlo se pojavlja s severa in veliko
uničenje.
6:2 Sionsko hčer sem primerjal z lepo in nežno žensko.
6:3 Pastirji s svojimi čredami bodo prišli k njej; bodo udarili
njihovi šotori okrog nje; hranili bodo vsakega v svojem
mesto.
6:4 Pripravite se na vojno proti njej; vstani in pojdimo gori opoldne. Gorje do
nas! kajti dan mineva, kajti sence večera se raztegnejo
ven.
6:5 Vstani, pojdimo ponoči in uničimo njene palače.
6:6 Kajti tako je rekel GOSPOD nad vojskami: Sekajte drevesa in vrzite
gora proti Jeruzalemu: to je mesto, ki ga je treba obiskati; ona je v celoti
zatiranje sredi nje.
6:7 Kakor vodnjak izliva svoje vode, tako izliva svojo hudobijo.
v njej se sliši nasilje in plen; pred menoj je nenehno žalost in
rane.
6:8 Bodi poučen, o Jeruzalem, da moja duša ne odide od tebe; da ne bi jaz
naredi te v puščavo, v neobljudeno deželo.
6:9 Tako pravi GOSPOD nad vojskami: Pobrali bodo ostanek
Izrael kot vinska trta: obrni svojo roko nazaj kot trgač v
košare.
6:10 Komu naj govorim in svarim, da bodo slišali? glej,
njih uho je neobrezano in ne morejo poslušati; glej, beseda
GOSPOD jim je v sramoto; nimajo veselja do tega.
6:11 Zato sem poln jeze GOSPODOVE; Utrujen sem od zadrževanja:
Izlil jo bom na otroke v tujini in na skupščino
mladeniči skupaj: kajti tudi mož z ženo bosta vzeta,
star z njim, ki je poln dni.
6:12 In njihove hiše bodo spremenjene v druge, z njihovimi polji in
žene skupaj: kajti svojo roko bom iztegnil nad prebivalce
dežela, govori GOSPOD.
6:13 Kajti od najmanjšega do največjega je vsak izmed njih
podan pohlepu; in od preroka do duhovnika vsak
eden dela lažno.
6:14 Tudi rano hčere mojega ljudstva so rahlo ozdravili,
rekoč: mir, mir; ko ni miru.
6:15 Ali jih je bilo sram, ko so zagrešili gnusobo? ne, bili so
sploh jih ni bilo sram, niti niso mogli zardevati: zato bodo padli
med tistimi, ki padejo: v času, ko jih obiščem, bodo uliti
dol, govori GOSPOD.
6:16 Tako pravi Gospod: Stojte na poteh in glejte ter prosite za staro
pota, kje je dobra pot, in hodite po njej, in našli boste počitek
za vaše duše. Toda rekli so: Ne bomo hodili tja.
6:17 Postavil sem tudi stražarje nad teboj, rekoč: Poslušajte hrup
trobenta. Oni pa so rekli: Ne bomo poslušali.
6:18 Zato poslušajte, vi narodi, in vedite, o zbor, kaj je med
njim.
6:19 Poslušaj, o zemlja: glej, prinesel bom zlo nad to ljudstvo, celo na
sad njihovih misli, ker niso poslušali mojih besed,
niti mojemu zakonu, ampak ga je zavrnil.
6:20 Zakaj mi pride kadilo iz Sabe in sladko
trs iz daljne dežele? vaše žgalne daritve niso sprejemljive, niti
tvoje žrtve so mi sladke.
6:21 Zato tako pravi GOSPOD: Glej, postavil bom kamenje spotike pred
to ljudstvo in očetje in sinovi skupaj bodo padli nanje;
sosed in njegov prijatelj bosta propadla.
6:22 Tako pravi Gospod: Glej, ljudstvo prihaja iz severne dežele in
velik narod bo vstal s strani zemlje.
6:23 Držali bodo lok in sulico; kruti so in nimajo usmiljenja;
njih glas buči kakor morje; in jezdijo na konje, vstopajo
oboroženi kot možje za vojno proti tebi, o sionska hči.
6:24 Slišali smo sloves o tem: naše roke so oslabele, tesnoba je prevzela
oprimi nas in bolečina kakor porodnica.
6:25 Ne hodite na polje in ne hodite po poti; za meč
sovražnik in strah je na vseh straneh.
6:26 O hči mojega ljudstva, opaši se z raševino in se uvali v
pepel: naj ti žaluje, kot za edinim sinom, najbolj grenka žalost:
kajti razvajalec bo nenadoma prišel nad nas.
6:27 Postavil sem te za stolp in trdnjavo med mojim ljudstvom, da si
morda poznajo in poskusijo na svoj način.
6:28 Vsi so hudi uporniki, ki hodijo z klevetami: medenina so
in železo; vsi so pokvarjenci.
6:29 Mehovi so zgoreli, svinec je požrl ogenj; ustanovitelj
topi se zaman: kajti hudobneži se ne iztrgajo.
6:30 Neupravičeno srebro jih bodo ljudje imenovali, ker jih je Gospod zavrgel
njim.