Jeremija 6:1 O sinovi Benjaminovi, zberite se, da pobegnete iz sredine Jeruzalemu in zatrobite na trobento v Tekoi in postavite ognjeno znamenje v njem Bethacerem: kajti zlo se pojavlja s severa in veliko uničenje. 6:2 Sionsko hčer sem primerjal z lepo in nežno žensko. 6:3 Pastirji s svojimi čredami bodo prišli k njej; bodo udarili njihovi šotori okrog nje; hranili bodo vsakega v svojem mesto. 6:4 Pripravite se na vojno proti njej; vstani in pojdimo gori opoldne. Gorje do nas! kajti dan mineva, kajti sence večera se raztegnejo ven. 6:5 Vstani, pojdimo ponoči in uničimo njene palače. 6:6 Kajti tako je rekel GOSPOD nad vojskami: Sekajte drevesa in vrzite gora proti Jeruzalemu: to je mesto, ki ga je treba obiskati; ona je v celoti zatiranje sredi nje. 6:7 Kakor vodnjak izliva svoje vode, tako izliva svojo hudobijo. v njej se sliši nasilje in plen; pred menoj je nenehno žalost in rane. 6:8 Bodi poučen, o Jeruzalem, da moja duša ne odide od tebe; da ne bi jaz naredi te v puščavo, v neobljudeno deželo. 6:9 Tako pravi GOSPOD nad vojskami: Pobrali bodo ostanek Izrael kot vinska trta: obrni svojo roko nazaj kot trgač v košare. 6:10 Komu naj govorim in svarim, da bodo slišali? glej, njih uho je neobrezano in ne morejo poslušati; glej, beseda GOSPOD jim je v sramoto; nimajo veselja do tega. 6:11 Zato sem poln jeze GOSPODOVE; Utrujen sem od zadrževanja: Izlil jo bom na otroke v tujini in na skupščino mladeniči skupaj: kajti tudi mož z ženo bosta vzeta, star z njim, ki je poln dni. 6:12 In njihove hiše bodo spremenjene v druge, z njihovimi polji in žene skupaj: kajti svojo roko bom iztegnil nad prebivalce dežela, govori GOSPOD. 6:13 Kajti od najmanjšega do največjega je vsak izmed njih podan pohlepu; in od preroka do duhovnika vsak eden dela lažno. 6:14 Tudi rano hčere mojega ljudstva so rahlo ozdravili, rekoč: mir, mir; ko ni miru. 6:15 Ali jih je bilo sram, ko so zagrešili gnusobo? ne, bili so sploh jih ni bilo sram, niti niso mogli zardevati: zato bodo padli med tistimi, ki padejo: v času, ko jih obiščem, bodo uliti dol, govori GOSPOD. 6:16 Tako pravi Gospod: Stojte na poteh in glejte ter prosite za staro pota, kje je dobra pot, in hodite po njej, in našli boste počitek za vaše duše. Toda rekli so: Ne bomo hodili tja. 6:17 Postavil sem tudi stražarje nad teboj, rekoč: Poslušajte hrup trobenta. Oni pa so rekli: Ne bomo poslušali. 6:18 Zato poslušajte, vi narodi, in vedite, o zbor, kaj je med njim. 6:19 Poslušaj, o zemlja: glej, prinesel bom zlo nad to ljudstvo, celo na sad njihovih misli, ker niso poslušali mojih besed, niti mojemu zakonu, ampak ga je zavrnil. 6:20 Zakaj mi pride kadilo iz Sabe in sladko trs iz daljne dežele? vaše žgalne daritve niso sprejemljive, niti tvoje žrtve so mi sladke. 6:21 Zato tako pravi GOSPOD: Glej, postavil bom kamenje spotike pred to ljudstvo in očetje in sinovi skupaj bodo padli nanje; sosed in njegov prijatelj bosta propadla. 6:22 Tako pravi Gospod: Glej, ljudstvo prihaja iz severne dežele in velik narod bo vstal s strani zemlje. 6:23 Držali bodo lok in sulico; kruti so in nimajo usmiljenja; njih glas buči kakor morje; in jezdijo na konje, vstopajo oboroženi kot možje za vojno proti tebi, o sionska hči. 6:24 Slišali smo sloves o tem: naše roke so oslabele, tesnoba je prevzela oprimi nas in bolečina kakor porodnica. 6:25 Ne hodite na polje in ne hodite po poti; za meč sovražnik in strah je na vseh straneh. 6:26 O hči mojega ljudstva, opaši se z raševino in se uvali v pepel: naj ti žaluje, kot za edinim sinom, najbolj grenka žalost: kajti razvajalec bo nenadoma prišel nad nas. 6:27 Postavil sem te za stolp in trdnjavo med mojim ljudstvom, da si morda poznajo in poskusijo na svoj način. 6:28 Vsi so hudi uporniki, ki hodijo z klevetami: medenina so in železo; vsi so pokvarjenci. 6:29 Mehovi so zgoreli, svinec je požrl ogenj; ustanovitelj topi se zaman: kajti hudobneži se ne iztrgajo. 6:30 Neupravičeno srebro jih bodo ljudje imenovali, ker jih je Gospod zavrgel njim.