Jeremija 4:1 Če se boš vrnil, o Izrael, govori Gospod, vrni se k meni. odvrgel boš svoje gnusobe izpred mojih oči, tedaj boš ne odstraniti. 4:2 In prisežeš: GOSPOD živi v resnici, v sodbi in v pravičnost; in narodi se bodo blagoslavljali v njem in v njem bodo slavili. 4:3 Kajti tako govori GOSPOD možem iz Juda in Jeruzalema: Razbijte svoje ledina in ne sej med trnje. 4:4 Obrežite se Gospodu in odstranite prednje kožice srce, možje Judovi in prebivalci Jeruzalema, da ne pride moj srd gori kot ogenj in gori, da ga nihče ne more pogasiti zaradi hudobije tvojega početja. 4:5 Razglasite v Judu in razglasite v Jeruzalemu; in reci, Blow ye the trobenta v deželi: kličite, zberite se in recite: Zberite se! in pojdimo v obrambna mesta. 4:6 Postavite zastavo proti Sionu: umaknite se, ne ostanite, ker bom prinesel zlo s severa in veliko uničenje. 4:7 Lev je prišel iz svoje gošče in uničevalec poganov je na poti; šel je iz svojega kraja, da naredi tvojo deželo opustošen; in tvoja mesta bodo opustošena, brez prebivalca. 4:8 Zaradi tega se opašite z raševino, jamrajte in tulite: zaradi goreče jeze GOSPOD se ne odvrne od nas. 4:9 In zgodilo se bo tisti dan, pravi Gospod, da bo srce kralj bo propadel in srce knezov; in duhovniki se bodo čudili in preroki se bodo čudili. 4:10 Potem sem rekel: Ah, Gospod BOG! zagotovo si močno prevaral to ljudstvo in Jeruzalem, rekoč: Mir boste imeli; medtem ko meč doseže do duše. 4:11 Takrat se bo reklo temu ljudstvu in Jeruzalemu: Suh veter višav v puščavi proti moji hčeri ljudi, ne razpihovati, ne čistiti, 4:12 Celo močan veter iz teh krajev bo prišel k meni: zdaj bom tudi jaz izreči kazen proti njim. 4:13 Glej, vzdignil se bo kakor oblaki, in njegovi vozovi bodo kakor a vihar: njegovi konji so hitrejši od orlov. Gorje nam! saj smo razvajen. 4:14 O Jeruzalem, umij svoje srce od hudobije, da boš shranjeno. Kako dolgo bodo v tebi stanovale tvoje prazne misli? 4:15 Kajti glas oznanja iz Dana in oznanja stisko z gore Efraim. 4:16 Omenite narodom; glej, objavi proti Jeruzalemu, to opazovalci prihajajo iz daljne dežele in dajejo svoj glas proti mesta Juda. 4:17 Kot čuvaji polja, so proti njej okrog; ker ona mi je bil uporen, govori GOSPOD. 4:18 Tvoja pot in tvoja dejanja so ti prinesla to; to je tvoje hudobija, ker je grenka, ker ti seže do srca. 4:19 Moje črevesje, moje črevesje! V srcu me boli; moje srce naredi a hrup v meni; Ne morem molčati, ker si slišala, o moja duša, zvok trobente, vojni alarm. 4:20 Uničenje za uničenjem se kliče; kajti vsa dežela je uničena: nenadoma so moji šotori pokvarjeni in moje zavese v trenutku. 4:21 Kako dolgo bom videl zastavo in slišal zvok trobente? 4:22 Kajti moje ljudstvo je nespametno, niso me poznali; so kurci otroci in nimajo razuma: modri so, da delajo zlo, delati dobro pa nimajo znanja. 4:23 Pogledal sem zemljo in glej, bila je brez oblike in prazna; in nebesa in niso imela svetlobe. 4:24 Gledal sem gore in glej, trepetale so in vsi hribi so se premikali. rahlo. 4:25 Gledal sem, in glej, ni bilo človeka, in vse ptice v nebu so zbežali. 4:26 Gledal sem, in glej, plodovit kraj je bil puščava in vse mesta so bila porušena pred Gospodom in od njega huda jeza. 4:27 Kajti tako je rekel Gospod: Vsa dežela bo opustošena; še bo Ne naredim popolnega konca. 4:28 Zaradi tega bo zemlja žalovala in nebo zgoraj bo črno: ker Izrekel sem to, namenil sem se in ne bom se pokesal, niti ne bom Obrnem se nazaj od tega. 4:29 Vse mesto bo zbežalo zaradi hrupa konjenikov in lokostrelcev; oni šel bo v goščavo in se povzpel na skale: vsako mesto bo zapuščen in v njem ne prebiva človek. 4:30 In ko boš razvajen, kaj boš počel? Čeprav si oblečen sam s škrlatom, čeprav si okrašen z zlatimi okraski, čeprav si raztrgaš obraz s slikanjem, boš delal zaman thyself fair; tvoji ljubimci te bodo zaničevali, iskali bodo tvoje življenje. 4:31 Slišal sem namreč glas ženske, ki porodi, in tesnobo ona, ki rodi svojega prvega otroka, glas hčerke Sion, ki objokuje samega sebe, ki širi svoje roke, rekoč: Gorje! jaz zdaj! zakaj moja duša je utrujena zaradi morilcev.