Jeremija
4:1 Če se boš vrnil, o Izrael, govori Gospod, vrni se k meni.
odvrgel boš svoje gnusobe izpred mojih oči, tedaj boš
ne odstraniti.
4:2 In prisežeš: GOSPOD živi v resnici, v sodbi in v
pravičnost; in narodi se bodo blagoslavljali v njem in v njem
bodo slavili.
4:3 Kajti tako govori GOSPOD možem iz Juda in Jeruzalema: Razbijte svoje
ledina in ne sej med trnje.
4:4 Obrežite se Gospodu in odstranite prednje kožice
srce, možje Judovi in prebivalci Jeruzalema, da ne pride moj srd
gori kot ogenj in gori, da ga nihče ne more pogasiti zaradi hudobije
tvojega početja.
4:5 Razglasite v Judu in razglasite v Jeruzalemu; in reci, Blow ye the
trobenta v deželi: kličite, zberite se in recite: Zberite se!
in pojdimo v obrambna mesta.
4:6 Postavite zastavo proti Sionu: umaknite se, ne ostanite, ker bom prinesel zlo
s severa in veliko uničenje.
4:7 Lev je prišel iz svoje gošče in uničevalec poganov
je na poti; šel je iz svojega kraja, da naredi tvojo deželo
opustošen; in tvoja mesta bodo opustošena, brez prebivalca.
4:8 Zaradi tega se opašite z raševino, jamrajte in tulite: zaradi goreče jeze
GOSPOD se ne odvrne od nas.
4:9 In zgodilo se bo tisti dan, pravi Gospod, da bo srce
kralj bo propadel in srce knezov; in duhovniki
se bodo čudili in preroki se bodo čudili.
4:10 Potem sem rekel: Ah, Gospod BOG! zagotovo si močno prevaral to ljudstvo
in Jeruzalem, rekoč: Mir boste imeli; medtem ko meč doseže
do duše.
4:11 Takrat se bo reklo temu ljudstvu in Jeruzalemu: Suh
veter višav v puščavi proti moji hčeri
ljudi, ne razpihovati, ne čistiti,
4:12 Celo močan veter iz teh krajev bo prišel k meni: zdaj bom tudi jaz
izreči kazen proti njim.
4:13 Glej, vzdignil se bo kakor oblaki, in njegovi vozovi bodo kakor a
vihar: njegovi konji so hitrejši od orlov. Gorje nam! saj smo
razvajen.
4:14 O Jeruzalem, umij svoje srce od hudobije, da boš
shranjeno. Kako dolgo bodo v tebi stanovale tvoje prazne misli?
4:15 Kajti glas oznanja iz Dana in oznanja stisko z gore
Efraim.
4:16 Omenite narodom; glej, objavi proti Jeruzalemu, to
opazovalci prihajajo iz daljne dežele in dajejo svoj glas proti
mesta Juda.
4:17 Kot čuvaji polja, so proti njej okrog; ker ona
mi je bil uporen, govori GOSPOD.
4:18 Tvoja pot in tvoja dejanja so ti prinesla to; to je tvoje
hudobija, ker je grenka, ker ti seže do srca.
4:19 Moje črevesje, moje črevesje! V srcu me boli; moje srce naredi a
hrup v meni; Ne morem molčati, ker si slišala, o moja duša,
zvok trobente, vojni alarm.
4:20 Uničenje za uničenjem se kliče; kajti vsa dežela je uničena:
nenadoma so moji šotori pokvarjeni in moje zavese v trenutku.
4:21 Kako dolgo bom videl zastavo in slišal zvok trobente?
4:22 Kajti moje ljudstvo je nespametno, niso me poznali; so kurci
otroci in nimajo razuma: modri so, da delajo zlo,
delati dobro pa nimajo znanja.
4:23 Pogledal sem zemljo in glej, bila je brez oblike in prazna; in
nebesa in niso imela svetlobe.
4:24 Gledal sem gore in glej, trepetale so in vsi hribi so se premikali.
rahlo.
4:25 Gledal sem, in glej, ni bilo človeka, in vse ptice v nebu
so zbežali.
4:26 Gledal sem, in glej, plodovit kraj je bil puščava in vse
mesta so bila porušena pred Gospodom in od njega
huda jeza.
4:27 Kajti tako je rekel Gospod: Vsa dežela bo opustošena; še bo
Ne naredim popolnega konca.
4:28 Zaradi tega bo zemlja žalovala in nebo zgoraj bo črno: ker
Izrekel sem to, namenil sem se in ne bom se pokesal, niti ne bom
Obrnem se nazaj od tega.
4:29 Vse mesto bo zbežalo zaradi hrupa konjenikov in lokostrelcev; oni
šel bo v goščavo in se povzpel na skale: vsako mesto bo
zapuščen in v njem ne prebiva človek.
4:30 In ko boš razvajen, kaj boš počel? Čeprav si oblečen
sam s škrlatom, čeprav si okrašen z zlatimi okraski,
čeprav si raztrgaš obraz s slikanjem, boš delal zaman
thyself fair; tvoji ljubimci te bodo zaničevali, iskali bodo tvoje življenje.
4:31 Slišal sem namreč glas ženske, ki porodi, in tesnobo
ona, ki rodi svojega prvega otroka, glas hčerke
Sion, ki objokuje samega sebe, ki širi svoje roke, rekoč: Gorje!
jaz zdaj! zakaj moja duša je utrujena zaradi morilcev.