Jeremija 2:1 Poleg tega mi je prišla GOSPODOVA beseda, rekoč: 2:2 Pojdi in kliči na ušesa Jeruzalema, rekoč: Tako pravi Gospod. jaz spominjaj se tebe, prijaznosti svoje mladosti, ljubezni svojih zarok, ko si šel za menoj v puščavo, v deželo, ki je ni bilo posejana. 2:3 Izrael je bil svetost GOSPODU in prvina njegovega pridelave. vsi, ki ga požirajo, bodo žalili; zlo bo prišlo nadnje, pravi GOSPOD 2:4 Poslušajte besedo GOSPODOVO, hiša Jakobova in vse družine hiša Izraelova: 2:5 Tako pravi GOSPOD, Kakšno krivico so našli vaši očetje v meni, to odšli so daleč od mene in hodili za nečimrnostjo in postali zaman? 2:6 Niti niso rekli: Kje je GOSPOD, ki nas je izpeljal iz dežele Egipta, ki nas je vodil skozi puščavo, skozi deželo puščav in brezen, skozi deželo suše in sence smrti, skozi deželo, skozi katero nihče ni šel in kjer nihče ni prebival? 2:7 In pripeljal sem vas v obilno deželo, da bi jedli njen sad in dobrota tega; ko pa ste vstopili, ste oskrunili mojo deželo in naredili rudniška dediščina gnusoba. 2:8 Duhovniki niso rekli: Kje je GOSPOD? in tisti, ki se ukvarjajo z zakonom me niso poznali: tudi pastirji so se pregrešili zoper mene in preroki prerokoval Baal in hodil za stvarmi, ki ne koristijo. 2:9 Zato se bom še pravdil z vami, pravi Gospod, in z vami otroke otrok bom prosila. 2:10 Kajti pojdite čez otoke Chittim in poglejte; in pošljite v Kedar in pozorno premislite in poglejte, ali obstaja kaj takega. 2:11 Ali je narod spremenil svoje bogove, ki pa še niso bogovi? ampak ljudje moji so zamenjali svojo slavo za to, kar ne koristi. 2:12 Presenečite se, o nebesa, nad tem in se strašno prestrašite, bodite zelo opustošen, govori GOSPOD. 2:13 Kajti moje ljudstvo je zagrešilo dve hudobiji; zapustili so me studenec žive vode in jim izdolbel vodnjake, razbite vodnjake, ki ne more zadržati vode. 2:14 Ali je Izrael služabnik? ali je domači suženj? zakaj je razvajen? 2:15 Mladi levi so rjoveli nanj in vpili, in naredili so njegovo zemljo odpadki: njegova mesta so požgana brez prebivalcev. 2:16 Tudi otroci Nofa in Tahapanesa so zlomili tvojo krono glavo. 2:17 Ali si tega nisi sam priskrbel s tem, da si zapustil GOSPOD, tvoj Bog, ko te je vodil po poti? 2:18 In zdaj, kaj moraš storiti na poti v Egipt, da piješ vode Sihor? ali kaj imaš storiti na poti Asirije, da piješ vode reke? 2:19 Tvoja lastna hudobija te bo popravljala, tvoja nazadnjaštva pa graja te: vedi torej in glej, da je hudobna stvar in bridko, da si zapustil GOSPODA, svojega Boga, in da me je strah ne v tebi, govori Gospod BOG nad vojskami. 2:20 Kajti že od nekdaj sem zlomil tvoj jarem in raztrgal okove tvoje; in ti rekel, ne bom pregrešil; ko na vsakem visokem hribu in pod vsakim zeleno drevo, potepaš se, vlačuga. 2:21 Vendar sem te posadil plemenito trto, popolnoma pravo seme: kako potem si se mi spremenil v izrojeno rastlino tuje trte? 2:22 Kajti če se umiješ z dušikom in vzameš veliko mila, bo tvoj krivica je označena pred menoj, govori Gospod BOG. 2:23 Kako lahko rečeš: Nisem onesnažen, nisem šel za Baalim? glej tvoja pot v dolini, vedi, kaj si storil: ti si hiter dromedar prečka svoje poti; 2:24 Divji osel, vajen puščave, ki zaduši veter proti sebi užitek; v njeni priložnosti, kdo jo lahko odvrne? vsi, ki jo iščejo ne bodo se utrudili; v njenem mesecu jo bodo našli. 2:25 Zadrži svojo nogo, da ne bo obuta, in svoje grlo pred žejo. rekel si: Ni upanja: ne; saj sem ljubil tujce in po jih bom šel. 2:26 Kakor se sramuje tat, ko se najde, tako je sram tudi Izraelova hiša sramovati se; oni, njihovi kralji, njihovi knezi in njihovi duhovniki in njihovi preroki, 2:27 Rekel staležu: Ti si moj oče; in do kamna, Ti si prinesel ker so mi obrnili hrbet in ne obraza. toda v času svoje stiske bodo rekli: Vstani in nas reši! 2:28 Toda kje so tvoji bogovi, ki si si jih naredil? naj vstanejo, če jih te lahko reši v času tvoje stiske: kajti po številu tvoja mesta so tvoji bogovi, o Juda! 2:29 Zakaj me prosite? vsi ste se pregrešili zoper mene, pravi GOSPOD. 2:30 Zaman sem tepel vaše otroke; niso prejeli nobenega popravka: vaš lasten meč je požrl tvoje preroke kakor lev pogubni. 2:31 O rod, glejte GOSPODOVO besedo. Ali sem bil divjina za Izrael? dežela teme? zato pravi moje ljudstvo: Mi smo gospodje; mi ne bo več prišel k tebi? 2:32 Ali lahko služkinja pozabi svoje okraske ali nevesta svojo obleko? vendar ljudje moji so me pozabili dni brez števila. 2:33 Zakaj si skrajšaš pot, da bi iskal ljubezen? zato si tudi učil hudobneži tvoje poti. 2:34 Tudi v tvojih suknjah je kri duš ubogih nedolžni: Nisem ga našel s tajnim iskanjem, ampak ob vseh teh. 2:35 Ti pa praviš: Ker sem nedolžen, se bo njegova jeza gotovo odvrnila od jaz. Glej, tožil te bom, ker praviš, da nisem grešil. 2:36 Zakaj se toliko mučiš, da bi spremenil svojo pot? tudi ti boš sramuj se Egipta, kakor si se sramoval Asirije. 2:37 Da, odšel boš od njega z rokami na glavi, kajti GOSPOD je zavrgel tvoje zaupanje in ne boš uspešen njim.