Jeremija
2:1 Poleg tega mi je prišla GOSPODOVA beseda, rekoč:
2:2 Pojdi in kliči na ušesa Jeruzalema, rekoč: Tako pravi Gospod. jaz
spominjaj se tebe, prijaznosti svoje mladosti, ljubezni svojih zarok,
ko si šel za menoj v puščavo, v deželo, ki je ni bilo
posejana.
2:3 Izrael je bil svetost GOSPODU in prvina njegovega pridelave.
vsi, ki ga požirajo, bodo žalili; zlo bo prišlo nadnje, pravi
GOSPOD
2:4 Poslušajte besedo GOSPODOVO, hiša Jakobova in vse družine
hiša Izraelova:
2:5 Tako pravi GOSPOD, Kakšno krivico so našli vaši očetje v meni, to
odšli so daleč od mene in hodili za nečimrnostjo in postali
zaman?
2:6 Niti niso rekli: Kje je GOSPOD, ki nas je izpeljal iz dežele
Egipta, ki nas je vodil skozi puščavo, skozi deželo puščav
in brezen, skozi deželo suše in sence smrti,
skozi deželo, skozi katero nihče ni šel in kjer nihče ni prebival?
2:7 In pripeljal sem vas v obilno deželo, da bi jedli njen sad in
dobrota tega; ko pa ste vstopili, ste oskrunili mojo deželo in naredili
rudniška dediščina gnusoba.
2:8 Duhovniki niso rekli: Kje je GOSPOD? in tisti, ki se ukvarjajo z zakonom
me niso poznali: tudi pastirji so se pregrešili zoper mene in preroki
prerokoval Baal in hodil za stvarmi, ki ne koristijo.
2:9 Zato se bom še pravdil z vami, pravi Gospod, in z vami
otroke otrok bom prosila.
2:10 Kajti pojdite čez otoke Chittim in poglejte; in pošljite v Kedar in
pozorno premislite in poglejte, ali obstaja kaj takega.
2:11 Ali je narod spremenil svoje bogove, ki pa še niso bogovi? ampak ljudje moji
so zamenjali svojo slavo za to, kar ne koristi.
2:12 Presenečite se, o nebesa, nad tem in se strašno prestrašite, bodite zelo
opustošen, govori GOSPOD.
2:13 Kajti moje ljudstvo je zagrešilo dve hudobiji; zapustili so me
studenec žive vode in jim izdolbel vodnjake, razbite vodnjake,
ki ne more zadržati vode.
2:14 Ali je Izrael služabnik? ali je domači suženj? zakaj je razvajen?
2:15 Mladi levi so rjoveli nanj in vpili, in naredili so njegovo zemljo
odpadki: njegova mesta so požgana brez prebivalcev.
2:16 Tudi otroci Nofa in Tahapanesa so zlomili tvojo krono
glavo.
2:17 Ali si tega nisi sam priskrbel s tem, da si zapustil
GOSPOD, tvoj Bog, ko te je vodil po poti?
2:18 In zdaj, kaj moraš storiti na poti v Egipt, da piješ vode
Sihor? ali kaj imaš storiti na poti Asirije, da piješ
vode reke?
2:19 Tvoja lastna hudobija te bo popravljala, tvoja nazadnjaštva pa
graja te: vedi torej in glej, da je hudobna stvar in
bridko, da si zapustil GOSPODA, svojega Boga, in da me je strah
ne v tebi, govori Gospod BOG nad vojskami.
2:20 Kajti že od nekdaj sem zlomil tvoj jarem in raztrgal okove tvoje; in ti
rekel, ne bom pregrešil; ko na vsakem visokem hribu in pod vsakim
zeleno drevo, potepaš se, vlačuga.
2:21 Vendar sem te posadil plemenito trto, popolnoma pravo seme: kako potem
si se mi spremenil v izrojeno rastlino tuje trte?
2:22 Kajti če se umiješ z dušikom in vzameš veliko mila, bo tvoj
krivica je označena pred menoj, govori Gospod BOG.
2:23 Kako lahko rečeš: Nisem onesnažen, nisem šel za Baalim? glej
tvoja pot v dolini, vedi, kaj si storil: ti si hiter
dromedar prečka svoje poti;
2:24 Divji osel, vajen puščave, ki zaduši veter proti sebi
užitek; v njeni priložnosti, kdo jo lahko odvrne? vsi, ki jo iščejo
ne bodo se utrudili; v njenem mesecu jo bodo našli.
2:25 Zadrži svojo nogo, da ne bo obuta, in svoje grlo pred žejo.
rekel si: Ni upanja: ne; saj sem ljubil tujce in po
jih bom šel.
2:26 Kakor se sramuje tat, ko se najde, tako je sram tudi Izraelova hiša
sramovati se; oni, njihovi kralji, njihovi knezi in njihovi duhovniki in njihovi
preroki,
2:27 Rekel staležu: Ti si moj oče; in do kamna, Ti si prinesel
ker so mi obrnili hrbet in ne obraza.
toda v času svoje stiske bodo rekli: Vstani in nas reši!
2:28 Toda kje so tvoji bogovi, ki si si jih naredil? naj vstanejo, če jih
te lahko reši v času tvoje stiske: kajti po številu
tvoja mesta so tvoji bogovi, o Juda!
2:29 Zakaj me prosite? vsi ste se pregrešili zoper mene,
pravi GOSPOD.
2:30 Zaman sem tepel vaše otroke; niso prejeli nobenega popravka: vaš
lasten meč je požrl tvoje preroke kakor lev pogubni.
2:31 O rod, glejte GOSPODOVO besedo. Ali sem bil divjina za
Izrael? dežela teme? zato pravi moje ljudstvo: Mi smo gospodje; mi
ne bo več prišel k tebi?
2:32 Ali lahko služkinja pozabi svoje okraske ali nevesta svojo obleko? vendar ljudje moji
so me pozabili dni brez števila.
2:33 Zakaj si skrajšaš pot, da bi iskal ljubezen? zato si tudi učil
hudobneži tvoje poti.
2:34 Tudi v tvojih suknjah je kri duš ubogih
nedolžni: Nisem ga našel s tajnim iskanjem, ampak ob vseh teh.
2:35 Ti pa praviš: Ker sem nedolžen, se bo njegova jeza gotovo odvrnila od
jaz. Glej, tožil te bom, ker praviš, da nisem
grešil.
2:36 Zakaj se toliko mučiš, da bi spremenil svojo pot? tudi ti boš
sramuj se Egipta, kakor si se sramoval Asirije.
2:37 Da, odšel boš od njega z rokami na glavi, kajti
GOSPOD je zavrgel tvoje zaupanje in ne boš uspešen
njim.