Judita
13:1 Ko se je zvečerilo, so njegovi služabniki pohiteli oditi in
Bagoas je zaprl svoj šotor zunaj in odslovil natakarje
prisotnost njegovega gospodarja; in so odšli v svoje postelje: saj so bili vsi
utrujen, ker je bila pojedina dolga.
13:2 In Judita je ostala v šotoru, Holofernes pa je ležal zraven
njegovo ležišče: ker je bil napolnjen z vinom.
13:3 Zdaj je Judita ukazala svoji služkinji, naj stoji zunaj spalnice in
da jo čakam. prihajajo ven, kot je počela vsak dan: ker je rekla, da bo
pojdi naprej k njenim molitvam in govorila je Bagoasu v skladu z istim
namen.
13:4 Tako so vsi odšli in v spalnici ni ostal nihče, niti malo
niti super. Tedaj je Judita stala ob njegovi postelji in rekla v svojem srcu: Gospod!
Bog vse moči, poglej to sedanjost na dela mojih rok za
vzvišenost Jeruzalema.
13:5 Kajti zdaj je čas, da pomagate svoji dediščini in izvršite svojo
prizadeva za uničenje sovražnikov, proti katerim so se uprli
nas.
13:6 Nato je prišla do stebra postelje, ki je bila ob Holofernovem vzglavju,
in od tam snel svojo obleko,
13:7 In se je približal njegovi postelji, prijel za lase njegove glave in
rekel: Okrepi me, Gospod, Bog Izraelov, ta dan.
13:8 In z vso močjo je dvakrat udarila po njegovem vratu in ga odnesla
glavo od njega.
13:9 In strmoglavil njegovo truplo s postelje ter z njega podrl baldahin
stebri; in kmalu zatem je odšla in dala Holofernu njegovo glavo
njeni služkinji;
13:10 In dala ga je v vrečko z mesom, tako da sta šla skupaj
po svoji navadi k molitvi: in ko so šli mimo tabora, so
obkrožil dolino in se povzpel na goro Betulija ter prišel do
njena vrata.
13:11 Nato je Judita od daleč rekla stražarjem pri vratih: Odprite, odprite zdaj
vrata: Bog, naš Bog, je z nami, da pokaže svojo moč še notri
Jeruzalem in njegove sile proti sovražniku, saj je celo to storil
dan.
13:12 Ko so moški iz njenega mesta slišali njen glas, so pohiteli, da gredo dol
do vrat svojega mesta in so poklicali starešine mesta.
13:13 In potem so tekli vsi skupaj, majhni in veliki, kajti bilo je čudno
k njim, da je prišla, so odprli vrata in jih sprejeli,
in zakuril ogenj za luč ter stal okrog njih.
13:14 Nato jim je rekla z močnim glasom: Hvaljen, hvaljen Bog, hvaljen Bog,
Pravim, kajti svojega usmiljenja ni vzel Izraelovi hiši,
ampak je to noč uničil naše sovražnike z mojimi rokami.
13:15 Tako je vzela glavo iz vrečke, jo pokazala in jim rekla:
glej glavo Holoferna, poveljnika asurske vojske,
in glej baldahin, v katerem je ležal v svojem pijanem stanju; in
Gospod ga je udaril po ženski roki.
13:16 Kakor živi Gospod, ki me je ohranil na moji poti, po kateri sem šel, moj
obraz ga je zavedel v njegovo pogubo, pa vendar ni
zagrešil z menoj, da bi me oskrunil in osramotil.
13:17 Potem je bilo vse ljudstvo čudovito začudeno in se je priklonilo
in se poklonil Bogu ter rekel enodušno: Blagor ti, o naš
Bog, ki si ta dan uničil sovražnike svojega ljudstva.
13:18 Nato ji je Ozias rekel: O hči, blagoslovljena si od Najvišjega
Bog nad vsemi ženskami na zemlji; in blagoslovljen bodi Gospod Bog,
ki je ustvaril nebo in zemljo, ki te je vodil
do odsekanja glave poglavarju naših sovražnikov.
13:19 Za to vaše zaupanje ne bo zapustilo srca ljudi, ki
zapomni si Božjo moč za vedno.
13:20 In Bog te stvari obrne k tebi v večno hvalo, da te obišče
v dobrih stvareh, ker nisi prizanesel svojemu življenju za stisko
našega naroda, vendar se je maščeval za naš propad, hodil po ravni poti prej
naš Bog. In vse ljudstvo je reklo; Tako naj bo, tako bo.