Judita 13:1 Ko se je zvečerilo, so njegovi služabniki pohiteli oditi in Bagoas je zaprl svoj šotor zunaj in odslovil natakarje prisotnost njegovega gospodarja; in so odšli v svoje postelje: saj so bili vsi utrujen, ker je bila pojedina dolga. 13:2 In Judita je ostala v šotoru, Holofernes pa je ležal zraven njegovo ležišče: ker je bil napolnjen z vinom. 13:3 Zdaj je Judita ukazala svoji služkinji, naj stoji zunaj spalnice in da jo čakam. prihajajo ven, kot je počela vsak dan: ker je rekla, da bo pojdi naprej k njenim molitvam in govorila je Bagoasu v skladu z istim namen. 13:4 Tako so vsi odšli in v spalnici ni ostal nihče, niti malo niti super. Tedaj je Judita stala ob njegovi postelji in rekla v svojem srcu: Gospod! Bog vse moči, poglej to sedanjost na dela mojih rok za vzvišenost Jeruzalema. 13:5 Kajti zdaj je čas, da pomagate svoji dediščini in izvršite svojo prizadeva za uničenje sovražnikov, proti katerim so se uprli nas. 13:6 Nato je prišla do stebra postelje, ki je bila ob Holofernovem vzglavju, in od tam snel svojo obleko, 13:7 In se je približal njegovi postelji, prijel za lase njegove glave in rekel: Okrepi me, Gospod, Bog Izraelov, ta dan. 13:8 In z vso močjo je dvakrat udarila po njegovem vratu in ga odnesla glavo od njega. 13:9 In strmoglavil njegovo truplo s postelje ter z njega podrl baldahin stebri; in kmalu zatem je odšla in dala Holofernu njegovo glavo njeni služkinji; 13:10 In dala ga je v vrečko z mesom, tako da sta šla skupaj po svoji navadi k molitvi: in ko so šli mimo tabora, so obkrožil dolino in se povzpel na goro Betulija ter prišel do njena vrata. 13:11 Nato je Judita od daleč rekla stražarjem pri vratih: Odprite, odprite zdaj vrata: Bog, naš Bog, je z nami, da pokaže svojo moč še notri Jeruzalem in njegove sile proti sovražniku, saj je celo to storil dan. 13:12 Ko so moški iz njenega mesta slišali njen glas, so pohiteli, da gredo dol do vrat svojega mesta in so poklicali starešine mesta. 13:13 In potem so tekli vsi skupaj, majhni in veliki, kajti bilo je čudno k njim, da je prišla, so odprli vrata in jih sprejeli, in zakuril ogenj za luč ter stal okrog njih. 13:14 Nato jim je rekla z močnim glasom: Hvaljen, hvaljen Bog, hvaljen Bog, Pravim, kajti svojega usmiljenja ni vzel Izraelovi hiši, ampak je to noč uničil naše sovražnike z mojimi rokami. 13:15 Tako je vzela glavo iz vrečke, jo pokazala in jim rekla: glej glavo Holoferna, poveljnika asurske vojske, in glej baldahin, v katerem je ležal v svojem pijanem stanju; in Gospod ga je udaril po ženski roki. 13:16 Kakor živi Gospod, ki me je ohranil na moji poti, po kateri sem šel, moj obraz ga je zavedel v njegovo pogubo, pa vendar ni zagrešil z menoj, da bi me oskrunil in osramotil. 13:17 Potem je bilo vse ljudstvo čudovito začudeno in se je priklonilo in se poklonil Bogu ter rekel enodušno: Blagor ti, o naš Bog, ki si ta dan uničil sovražnike svojega ljudstva. 13:18 Nato ji je Ozias rekel: O hči, blagoslovljena si od Najvišjega Bog nad vsemi ženskami na zemlji; in blagoslovljen bodi Gospod Bog, ki je ustvaril nebo in zemljo, ki te je vodil do odsekanja glave poglavarju naših sovražnikov. 13:19 Za to vaše zaupanje ne bo zapustilo srca ljudi, ki zapomni si Božjo moč za vedno. 13:20 In Bog te stvari obrne k tebi v večno hvalo, da te obišče v dobrih stvareh, ker nisi prizanesel svojemu življenju za stisko našega naroda, vendar se je maščeval za naš propad, hodil po ravni poti prej naš Bog. In vse ljudstvo je reklo; Tako naj bo, tako bo.