Judita 7:1 Naslednji dan je Holofern poveljeval vsej svoji vojski in vsemu svojemu ljudstvu, ki je so prišli, da bi prevzeli njegovo vlogo, da bi morali odstraniti svoj tabor proti Bethulia, da vnaprej sprejme vzpone v hribovju in naredi vojno proti Izraelovim sinovom. 7:2 Nato so njihovi močni možje tisti dan odstranili svoje tabore in vojsko vojakov je bilo sto sedemdeset tisoč pešcev in dvanajst tisoč konjenikov, poleg prtljage, in drugi možje, ki so bili peš med njimi zelo velika množica. 7:3 In so se utaborili v dolini blizu Betulije, ob vodnjaku in razširili so se po Dothaimu do Belmaima in v dolžina od Betulije do Cinamona, ki je nad Ezdraelonom. 7:4 Zdaj so Izraelovi sinovi, ko so videli njihovo množico, bili zelo vznemirjen in je rekel vsak svojemu sosedu: Zdaj bo to ljudje ližejo površje zemlje; kajti niti visoke gore, niti doline, niti hribi ne morejo nositi njihove teže. 7:5 Potem je vsak mož prijel svoje bojno orožje in ko se je vžgalo požari na njihove stolpe, so ostali in bedeli vso to noč. 7:6 Toda drugi dan je Holofern pripeljal vse svoje konjenike pogled na Izraelove sinove, ki so bili v Betuliji, 7:7 In si ogledal prehode do mesta in prišel do vodnjakov njihovih vodah, jih zavzel in nad njimi postavil vojaške garnizije, in sam se je odmaknil k svojemu ljudstvu. 7:8 Nato so prišli k njemu vsi poglavarji Ezavovih sinov in vsi upravitelji moabskega ljudstva in poveljniki morske obale ter rekel, 7:9 Naj naš gospod zdaj sliši besedo, da ne bo padca v tvoji vojska. 7:10 Kajti to ljudstvo Izraelovih sinov ne zaupa svojim sulicam, ampak v višino gora, kjer prebivajo, ker ni zlahka pridejo na vrhove njihovih gora. 7:11 Zdaj torej, moj gospod, ne boj proti njim v bojnih vrstah, in niti en mož iz tvojega ljudstva ne bo poginil. 7:12 Ostanite v svojem taboru in varujte vse moške svoje vojske in pustite, da služabniki dobijo v roke studenec vode, ki teče naprej ob vznožju gore: 7:13 Kajti vsi prebivalci Betulije imajo tam vodo; tako bo žeja jih ubije in zapustili bodo svoje mesto, mi in naše ljudje bodo šli na vrhove gora, ki so blizu, in bodo utaborite se nad njimi, da pazijo, da kdo ne gre iz mesta. 7:14 Tako bodo oni in njihove žene in njihovi otroci požgani z ognjem, in preden pride meč nadnje, bodo strmoglavljeni v ulice, kjer stanujejo. 7:15 Tako jim boš dal slabo plačilo; ker so se uprli, in nisem srečal tvoje osebe mirno. 7:16 In te besede so bile všeč Holofernu in vsem njegovim služabnikom ter njemu imenovani, da storijo, kot so govorili. 7:17 Tako je tabor Amonovih sinov odšel in z njimi pet tisoč Asircev, ki so se utaborili v dolini in zavzeli vode in izvire vod Izraelovih sinov. 7:18 Nato so Ezavovi sinovi šli gor z Amonovimi sinovi in se utaborili v gorovju nasproti Dothaimu; in poslali so jih nekaj proti jugu in proti vzhodu proti Ekrebelu, ki je blizu Chusi, ki je ob potoku Mochmur; in ostalo Asirska vojska se je utaborila v ravnini in pokrila obraz celotno zemljišče; in njihovi šotori in kočije so bili postavljeni na zelo veliko množica. 7:19 Nato so Izraelovi sinovi vpili h Gospodu, svojemu Bogu, ker so njihovi srce je odpovedalo, kajti vsi njihovi sovražniki so jih obkrožili in ni bilo možnosti, da bi pobegnila izmed njih. 7:20 Tako je vsa asurska družba ostala okoli njih, oba njihova pešaka, bojne vozove in konjenike trideset in štiri dni, tako da so vse njihove ladje vode niso uspeli vsi prebivalci Betulije. 7:21 In vodnjaki so bili izpraznjeni in niso imeli vode za pitje napolnite za en dan; saj so jim dajali piti po meri. 7:22 Zato so bili njihovi majhni otroci brez srca in njihove ženske in mladeniči so omedlevali od žeje in padali po ulicah mesta, in ob prehodih vrat, in ni bilo več moči v njih. 7:23 Nato se je vse ljudstvo zbralo pri Oziju in poglavarju mesta, mladeniči in ženske in otroci in so vpili z močnim glasom, in rekel pred vsemi starešinami: 7:24 Bog naj bo sodnik med nami in vami, kajti storili ste nam veliko škodo da niste zahtevali miru Asurjevih sinov. 7:25 Za zdaj nimamo pomočnika, toda Bog nas je prodal v njihove roke morali bi biti vrženi pred njimi z žejo in velikim uničenjem. 7:26 Zdaj jih torej pokličite k sebi in izročite celotno mesto v plen Holofernovemu ljudstvu in vsej njegovi vojski. 7:27 Kajti bolje je, da jim postanemo plen, kot da umremo zanje žeja: kajti njegovi služabniki bomo, da bodo naše duše živele in ne glej smrt naših otrok pred našimi očmi, ne naših žena ne naših otroci umreti. 7:28 Za priče zoper vas imamo nebo in zemljo in našega Boga in Gospod naših očetov, ki nas kaznuje po naših grehih in grehe naših očetov, da ne stori tako, kot smo rekli danes. 7:29 Nato je nastal velik jok z enim soglasjem sredi montaža; in vpili so h Gospodu Bogu z močnim glasom. 7:30 Nato jim je Ozias rekel: »Bratje, bodite pogumni, naj še zdržimo. pet dni, v katerem času lahko Gospod, naš Bog, obrne svoje usmiljenje mi; saj nas ne bo popolnoma zapustil. 7:31 In če ti dnevi minejo in nam ne bo pomoči, bom storil po tvoji besedi. 7:32 In razkropil je ljudstvo, vsakega po svoje; in so šel do obzidja in stolpov svojega mesta ter poslal ženske in otroci v svoje hiše: in bili so zelo poniženi pripeljani v mesto.