Judita
5:1 Nato je bilo razglašeno Holofernu, glavnemu stotniku vojske
Assur, da so se Izraelovi sinovi pripravili na vojno in utihnili
prehode v hribovju in je utrdil vse vrhove
visokih hribih in je postavil ovire v deželah Šampanje:
5:2 Zaradi tega je bil zelo jezen in je poklical vse moabske kneze in
Amonovi kapitani in vsi upravitelji morske obale,
5:3 In rekel jim je: »Povejte mi zdaj, hanaanski sinovi, kdo je to ljudstvo
je, ki prebiva v hribovju, in katera so mesta, ki jih
prebivajo in kakšna je množica njihove vojske in kje je njihova
moč in moč ter kateri kralj je postavljen nad njimi ali njihov poveljnik
vojska;
5:4 In zakaj so se bolj kot vsi odločili, da me ne bodo prišli srečat
prebivalci zahoda.
5:5 Tedaj je Ahior, poveljnik vseh Amonovih sinov, rekel: »Naj zdaj moj gospod
poslušaj besedo iz ust svojega služabnika, in ti bom razglasil
resnico o tem ljudstvu, ki prebiva blizu tebe, in
prebiva v hribovju in iz njega ne bo prišla laž
usta tvojega služabnika.
5:6 To ljudstvo izvira iz Kaldejcev:
5:7 In dotlej so bivali v Mezopotamiji, ker niso hoteli
sledijo bogovom svojih očetov, ki so bili v deželi Kaldeji.
5:8 Kajti zapustili so pot svojih prednikov in častili Boga
nebesa, Bog, ki so ga poznali: zato so jih vrgli iz obličja
svoje bogove in so zbežali v Mezopotamijo in tam ostali mnogi tujci
dnevi.
5:9 Nato jim je njihov Bog ukazal, naj odidejo s kraja, kjer so
bivali in odšli v kanaansko deželo: kjer so prebivali in
povečali z zlatom in srebrom ter z zelo veliko živino.
5:10 Ko pa je lakota zajela vso kanaansko deželo, so se spustili v
Egiptu in tam bivali, medtem ko so se hranili in tam postali
velika množica, tako da nihče ne bi mogel prešteti njihovega naroda.
5:11 Zato se je egiptovski kralj dvignil proti njim in ravnal zvijačno
z njimi in jih znižal z delom v opeki in jih naredil
sužnji.
5:12 Potem so vpili k svojemu Bogu, in ta je udaril vso egiptovsko deželo
neozdravljive nadloge: tako so jih Egipčani zavrgli izpred svojih oči.
5:13 In Bog je pred njimi posušil Rdeče morje,
5:14 In jih pripeljal na goro Sina in Cades-Barne ter vrgel vse to
prebival v puščavi.
5:15 Tako so prebivali v deželi Amorejcev in jih uničili
moč vse njih iz Esebona in prestopili so Jordan, vse so zasedli
hribovju.
5:16 In izgnali so pred seboj Kanaance, Ferezite,
Jebusejci in Sihemejci in vsi Gergesijci in so prebivali tam
ta država veliko dni.
5:17 In čeprav niso grešili pred svojim Bogom, so uspevali, ker so
Bog, ki sovraži krivico, je bil z njimi.
5:18 Toda ko so zašli s poti, ki jim jo je določil, so bili
uničeni v mnogih bitkah zelo hudo in so bili ujetniki odvedeni v deželo
to ni bilo njihovo, in tempelj njihovega Boga je bil oddan
tla, njihova mesta pa so zavzeli sovražniki.
5:19 Zdaj pa so se vrnili k svojemu Bogu in prišli z mesta
kjer so bili razkropljeni in so obsedli Jeruzalem, kjer so njihovi
svetišče je in stojijo v hribovju; kajti bilo je pusto.
5:20 Zdaj torej, moj gospod in guverner, če obstaja kakšna napaka proti temu
ljudje in grešijo proti svojemu Bogu, upoštevajmo, da bo to
bodi njihova poguba, in pojdimo gor, in premagali jih bomo.
5:21 Če pa v njihovem narodu ni krivice, naj gre moj gospod zdaj mimo,
da jih njihov Gospod ne brani in njihov Bog ne bo zanje, in mi postanemo a
graja pred vsem svetom.
5:22 In ko je Ahior končal te besede, je vse ljudstvo vstalo
Okoli šotora so mrmrali in Holofernovi poglavarji in vsi
ki je prebival ob morju in v Moabu, je rekel, naj ga ubije.
5:23 Kajti, pravijo oni, ne bomo se bali obraza otrok
Izrael: kajti, glej, to je ljudstvo, ki nima ne moči ne moči za a
močna bitka
5:24 Zdaj torej, gospodar Holofernes, šli bomo gor in postali bodo plen
da te požre vsa tvoja vojska.