Izaija
64:1 O, da bi raztrgal nebesa, da bi prišel dol,
da se bodo gore ob tvoji navzočnosti zlivale,
64:2 Kakor ko gori talilni ogenj, ogenj povzroči, da vode zavrejo,
da razglasiš svoje ime svojim nasprotnikom, da bodo lahko narodi
trepeti pred tvojo prisotnostjo!
64:3 Ko si delal grozote, ki jih nismo pričakovali, si prišel
dol, gore so tekle dol ob tvoji prisotnosti.
64:4 Kajti od začetka sveta ljudje niso slišali, niti zaznali
na uho, niti oko ni videlo, o Bog, poleg tebe, kaj ima
pripravljen za tistega, ki ga čaka.
64:5 Srečaš tistega, ki se veseli in dela pravično, tiste, ki
spominjaj se te na svojih potih: glej, jezen si; saj smo grešili:
v njih je trajanje in bomo rešeni.
64:6 Toda vsi smo kot nečista stvar in vse naše pravičnosti so kot
umazane cunje; in vsi zbledimo kot list; in naše krivice, kot je
veter, nas je odnesel.
64:7 In ni nikogar, ki kliče tvoje ime, ki se vznemirja
da bi se te oprijel, ker si skril svoj obraz pred nami in si
požrl nas je zaradi naših krivic.
64:8 Toda zdaj, o GOSPOD, ti si naš oče; mi smo glina, ti pa naš
lončar; in vsi smo delo tvojih rok.
64:9 Ne razjezi se močno, o GOSPOD, in ne spominjaj se krivice na veke.
glej, glej, prosimo te, vsi smo tvoje ljudstvo.
64:10 Tvoja sveta mesta so puščava, Sion je puščava, Jeruzalem a
opustošenje.
64:11 Naša sveta in naša lepa hiša, kjer so te naši očetje hvalili, je
z ognjem požgano: in vse naše prijetne stvari so opustošene.
64:12 Ali se boš vzdržal teh stvari, o GOSPOD? ali boš držal svojega
mir in nas zelo prizadene?