Izaija 64:1 O, da bi raztrgal nebesa, da bi prišel dol, da se bodo gore ob tvoji navzočnosti zlivale, 64:2 Kakor ko gori talilni ogenj, ogenj povzroči, da vode zavrejo, da razglasiš svoje ime svojim nasprotnikom, da bodo lahko narodi trepeti pred tvojo prisotnostjo! 64:3 Ko si delal grozote, ki jih nismo pričakovali, si prišel dol, gore so tekle dol ob tvoji prisotnosti. 64:4 Kajti od začetka sveta ljudje niso slišali, niti zaznali na uho, niti oko ni videlo, o Bog, poleg tebe, kaj ima pripravljen za tistega, ki ga čaka. 64:5 Srečaš tistega, ki se veseli in dela pravično, tiste, ki spominjaj se te na svojih potih: glej, jezen si; saj smo grešili: v njih je trajanje in bomo rešeni. 64:6 Toda vsi smo kot nečista stvar in vse naše pravičnosti so kot umazane cunje; in vsi zbledimo kot list; in naše krivice, kot je veter, nas je odnesel. 64:7 In ni nikogar, ki kliče tvoje ime, ki se vznemirja da bi se te oprijel, ker si skril svoj obraz pred nami in si požrl nas je zaradi naših krivic. 64:8 Toda zdaj, o GOSPOD, ti si naš oče; mi smo glina, ti pa naš lončar; in vsi smo delo tvojih rok. 64:9 Ne razjezi se močno, o GOSPOD, in ne spominjaj se krivice na veke. glej, glej, prosimo te, vsi smo tvoje ljudstvo. 64:10 Tvoja sveta mesta so puščava, Sion je puščava, Jeruzalem a opustošenje. 64:11 Naša sveta in naša lepa hiša, kjer so te naši očetje hvalili, je z ognjem požgano: in vse naše prijetne stvari so opustošene. 64:12 Ali se boš vzdržal teh stvari, o GOSPOD? ali boš držal svojega mir in nas zelo prizadene?