Izaija
63:1 Kdo je ta, ki prihaja iz Edoma, v barvanih oblačilih iz Bosre? to
ki je veličasten v svoji obleki, potuje v svoji veličini
moč? Jaz, ki govorim po pravici, sem močan rešiti.
63:2 Zakaj si rdeča v svoji obleki in tvoja oblačila so podobna tistemu, ki
tepta v mast?
63:3 Sam sem teptal stiskalnico; in od ljudi ni bilo nobenega
z menoj, kajti teptal jih bom v jezi svoji in poteptal v svoji
bes; in njihova kri bo poškropljena po mojih oblačilih in jaz bom
umaže vsa moja oblačila.
63:4 Kajti dan maščevanja je v mojem srcu in leto mojega odrešenja
je prišel.
63:5 In pogledal sem, in ni bilo nikogar, ki bi pomagal; in spraševal sem se, da obstaja
nikogar, ki bi ga podpiral; zato mi je moja roka prinesla odrešenje; in moj
fury, to me je podprlo.
63:6 In poteptal bom ljudi v svoji jezi in jih napil
svoj bes in njihovo moč bom spustil na zemljo.
63:7 Omenjal bom GOSPODOVO srčno dobrotljivost in hvalo
GOSPOD, glede na vse, kar nam je GOSPOD podaril, in veliko
dobroto do hiše Izraelove, ki ji jo je dal
po njegovem usmiljenju in po množici njegovi
ljubeča prijaznost.
63:8 Kajti rekel je: Res so moje ljudstvo, otroci, ki ne bodo lagali
bil je njihov Odrešenik.
63:9 V vsej njihovi stiski je bil prizadet on in angel njegove prisotnosti
rešil jih je: v svoji ljubezni in v usmiljenju jih je odrešil; in on gol
in jih nosil vse dni starega.
63:10 Vendar so se uprli in užalili njegovega svetega Duha; zato so se obrnili k njemu
biti njihov sovražnik in se je boril proti njim.
63:11 Potem se je spomnil starih dni, Mojzesa in njegovega ljudstva, rekoč: Kje
je on, ki jih je pripeljal iz morja s svojim pastirjem
jata? kje je tisti, ki je dal svojega svetega duha vanj?
63:12 Ki jih je vodil z Mojzesovo desnico s svojo veličastno roko, ki je delila
vodo pred njimi, da si naredi večno ime?
63:13 To jih je vodilo skozi globino, kot konja v puščavi, da so
se ne bi smel spotakniti?
63:14 Kakor gre zver v dolino, jo je GOSPODOV duh povzročil
počivati: tako si vodil svoje ljudstvo, da si pridobiš slavno ime.
63:15 Poglej z neba in poglej iz bivališča svoje svetosti
in tvoje slave: kje je tvoja vnema in tvoja moč, zvok
tvojega črevesja in tvojega usmiljenja do mene? so zadržani?
63:16 Nedvomno si naš oče, čeprav Abraham ne ve za nas, in
Izrael nas ne prizna: ti, o GOSPOD, si naš oče, naš odrešenik;
tvoje ime je od vekomaj.
63:17 O GOSPOD, zakaj si nas zapeljal s tvojih poti in zakrdil naše
srce od tvojega strahu? Vrni se zaradi svojih služabnikov, zaradi svojih rodov
dedovanje.
63:18 Ljudje tvoje svetosti so ga posedovali le malo časa: naši
nasprotniki so poteptali tvoje svetišče.
63:19 Tvoji smo: nikoli jim nisi vladal; jih niso poklicali
tvoje ime.