Izaija
46:1 Bel se je sklonil, Nebo se je sklonil, njihovi maliki so bili na zveri, in
na živino: vaše kočije so bile težko obremenjene; so v breme
utrujena zver.
46:2 Sklonijo se, priklonijo se skupaj; niso mogli rešiti bremena,
sami pa so šli v ujetništvo.
46:3 Poslušajte me, Jakobova hiša in ves ostanek hiše
Izrael, ki jih nosim iz trebuha, ki jih nosim iz
maternica:
46:4 In tudi do tvoje starosti sem jaz on; in celo do sivih las bom nosil
ti: naredil sem in bom nosil; tudi jaz bom nosil in rešil
ti.
46:5 S kom me boste primerjali in me izenačili in me primerjali, da bi lahko
Bodi kot?
46:6 Iz vreče vzamejo zlato in stehtajo srebro na tehtnici
najeti zlatarja; in ga naredi za boga: padejo, da, oni
čaščenje.
46:7 Nosijo ga na rami, nosijo ga in ga postavijo v svoje
mesto, in on stoji; s svojega mesta se ne bo premaknil: da, enega
bo vpil k njemu, pa se ne bo mogel odzvati, niti ga rešiti iz njegovih
težave.
46:8 Zapomnite si to in pokažite se moški: spomnite se tega, o vi
prestopniki.
46:9 Spomnite se nekdanjih stvari iz davnine: kajti jaz sem Bog in nihče drug ni;
Jaz sem Bog in nihče mi ni enak,
46:10 Oznanja konec od začetka in stvari od davnih časov
ki še niso storjeni, rekoč: Moj nasvet bo veljal in vse bom storil
moje zadovoljstvo:
46:11 Klicanje grabežljive ptice z vzhoda, človeka, ki izvrši moj nasvet
iz daljne dežele: da, rekel sem, tudi uresničil bom;
Namenil sem se, to bom tudi naredil.
46:12 Poslušajte me, vi srčni, ki ste daleč od pravičnosti.
46:13 Približam svojo pravičnost; ne bo daleč in moje odrešenje
in na Sionu postavim rešitev za Izraela, svojo slavo.