Izaija 46:1 Bel se je sklonil, Nebo se je sklonil, njihovi maliki so bili na zveri, in na živino: vaše kočije so bile težko obremenjene; so v breme utrujena zver. 46:2 Sklonijo se, priklonijo se skupaj; niso mogli rešiti bremena, sami pa so šli v ujetništvo. 46:3 Poslušajte me, Jakobova hiša in ves ostanek hiše Izrael, ki jih nosim iz trebuha, ki jih nosim iz maternica: 46:4 In tudi do tvoje starosti sem jaz on; in celo do sivih las bom nosil ti: naredil sem in bom nosil; tudi jaz bom nosil in rešil ti. 46:5 S kom me boste primerjali in me izenačili in me primerjali, da bi lahko Bodi kot? 46:6 Iz vreče vzamejo zlato in stehtajo srebro na tehtnici najeti zlatarja; in ga naredi za boga: padejo, da, oni čaščenje. 46:7 Nosijo ga na rami, nosijo ga in ga postavijo v svoje mesto, in on stoji; s svojega mesta se ne bo premaknil: da, enega bo vpil k njemu, pa se ne bo mogel odzvati, niti ga rešiti iz njegovih težave. 46:8 Zapomnite si to in pokažite se moški: spomnite se tega, o vi prestopniki. 46:9 Spomnite se nekdanjih stvari iz davnine: kajti jaz sem Bog in nihče drug ni; Jaz sem Bog in nihče mi ni enak, 46:10 Oznanja konec od začetka in stvari od davnih časov ki še niso storjeni, rekoč: Moj nasvet bo veljal in vse bom storil moje zadovoljstvo: 46:11 Klicanje grabežljive ptice z vzhoda, človeka, ki izvrši moj nasvet iz daljne dežele: da, rekel sem, tudi uresničil bom; Namenil sem se, to bom tudi naredil. 46:12 Poslušajte me, vi srčni, ki ste daleč od pravičnosti. 46:13 Približam svojo pravičnost; ne bo daleč in moje odrešenje in na Sionu postavim rešitev za Izraela, svojo slavo.