Izaija
25:1 O Gospod, ti si moj Bog; Povzdigoval te bom, hvalil bom ime tvoje; za
naredil si čudovite stvari; tvoji stari nasveti so zvestoba
in resnica.
25:2 Kajti iz mesta si naredil kup; obranjenega mesta razvalina: a
palača tujcev, da ni mesto; nikoli ne bo zgrajena.
25:3 Zato te bodo močni ljudje slavili, mesto strašnih
narodi se te bodo bali.
25:4 Kajti bil si moč ubogim, moč ubogim
njegova stiska, zatočišče pred nevihto, senca pred vročino, ko
trob strašnih je kakor vihar proti steni.
25:5 Ti boš zmanjšal hrup tujcev, kot vročina v suši
mesto; celo vročina s senco oblaka: veja
strašni bodo ponižani.
25:6 In na tej gori bo GOSPOD nad vojskami naredil vsem ljudstvom a
pojedina tolščin, pojedina vin na drožeh, tolščin polnih
kostni mozeg, vin na drožeh dobro prečiščen.
25:7 In on bo uničil na tej gori obraz prevrnjenega pokrova
vse ljudi in zagrinjalo, ki se razprostira čez vse narode.
25:8 Z zmago bo pogoltnil smrt; in Gospod BOG bo izbrisal
solze z vseh obrazov; in grajo svojega ljudstva bo sprejel
stran od vse zemlje, kajti GOSPOD je to govoril.
25:9 In tisti dan bo rečeno: Glej, to je naš Bog; čakali smo
zanj in on nas bo rešil: to je GOSPOD; čakali smo ga,
veselili se bomo in veselili njegovega odrešenja.
25:10 Kajti na tej gori bo roka Gospodova počivala in Moab bo
poteptan pod njim, kakor se potepta slama za ruševje.
25:11 In on bo razširil svoje roke sredi njih, kot on
swimmeth razširi svoje roke, da plava: in spustil se bo
njihov ponos skupaj s plenom njihovih rok.
25:12 In trdnjavo visoke utrdbe vaših zidov bo podrl, položil
ponižajo in spravijo na tla, celo v prah.