Izaija 25:1 O Gospod, ti si moj Bog; Povzdigoval te bom, hvalil bom ime tvoje; za naredil si čudovite stvari; tvoji stari nasveti so zvestoba in resnica. 25:2 Kajti iz mesta si naredil kup; obranjenega mesta razvalina: a palača tujcev, da ni mesto; nikoli ne bo zgrajena. 25:3 Zato te bodo močni ljudje slavili, mesto strašnih narodi se te bodo bali. 25:4 Kajti bil si moč ubogim, moč ubogim njegova stiska, zatočišče pred nevihto, senca pred vročino, ko trob strašnih je kakor vihar proti steni. 25:5 Ti boš zmanjšal hrup tujcev, kot vročina v suši mesto; celo vročina s senco oblaka: veja strašni bodo ponižani. 25:6 In na tej gori bo GOSPOD nad vojskami naredil vsem ljudstvom a pojedina tolščin, pojedina vin na drožeh, tolščin polnih kostni mozeg, vin na drožeh dobro prečiščen. 25:7 In on bo uničil na tej gori obraz prevrnjenega pokrova vse ljudi in zagrinjalo, ki se razprostira čez vse narode. 25:8 Z zmago bo pogoltnil smrt; in Gospod BOG bo izbrisal solze z vseh obrazov; in grajo svojega ljudstva bo sprejel stran od vse zemlje, kajti GOSPOD je to govoril. 25:9 In tisti dan bo rečeno: Glej, to je naš Bog; čakali smo zanj in on nas bo rešil: to je GOSPOD; čakali smo ga, veselili se bomo in veselili njegovega odrešenja. 25:10 Kajti na tej gori bo roka Gospodova počivala in Moab bo poteptan pod njim, kakor se potepta slama za ruševje. 25:11 In on bo razširil svoje roke sredi njih, kot on swimmeth razširi svoje roke, da plava: in spustil se bo njihov ponos skupaj s plenom njihovih rok. 25:12 In trdnjavo visoke utrdbe vaših zidov bo podrl, položil ponižajo in spravijo na tla, celo v prah.