Izaija 17:1 Breme Damaska. Glej, Damask je odvzet, da ne bi bil a mesto in bode kup ruševin. 17:2 Mesta Aroerja so zapuščena: bodo za črede, ki bodo lezite in nihče jih ne bo prestrašil. 17:3 Tudi trdnjava bo prenehala Efraimu in kraljestvo Damask in ostanek Sirije: bosta kakor slava sinovi Izraelovi, govori GOSPOD nad vojskami. 17:4 In tisti dan se bo zgodilo, da bo Jakobova slava shujšal in maščoba njegovega mesa bo zmanjkala. 17:5 In to bo, kot ko ženec pobere žito in požanje ušesa z roko; in bo tako, kot tisti, ki nabira klasje v dolina Rephaim. 17:6 Pabiranje grozdja bo ostalo v njem, kakor otresanje oljk drevo, dve ali tri jagode na vrhu najvišje veje, štiri oz pet na njenih skrajnih rodovitnih vejah, govori Gospod Bog Izrael. 17:7 Ta dan bo človek pogledal svojega Stvarnika in njegove oči bodo imele spoštovanje do Svetega Izraelovega. 17:8 In ne bo pogledal na oltarje, delo svojih rok, niti bo spoštoval, kar so naredili njegovi prsti, bodisi gaji, bodisi slike. 17:9 Tisti dan bodo njegova utrjena mesta kakor zapuščena veja in najvišjo vejo, ki so jo pustili zaradi Izraelovih sinov: in tam bo opustošenje. 17:10 Ker si pozabil Boga svojega odrešenja in nisi bil pozoren na skalo svoje moči, zato boš sadil prijetno rastline in ga postavi s čudnimi lističi: 17:11 Na dan boš poskrbel, da raste tvoja rastlina, in zjutraj boš ti daš svoje seme, da cveti, toda žetev bo kopica v dan žalosti in obupne žalosti. 17:12 Gorje množici mnogih ljudi, ki povzročajo hrup kot hrup morij; in hitenju narodov, ki hitijo kot bučanje silnih voda! 17:13 Narodi bodo hiteli kot deroče vode, toda Bog bo grajaj jih, in zbežali bodo daleč in preganjali jih bodo kakor pleve v gorah pred vetrom in kakor valilna stvar vrtinec. 17:14 In glej, zvečer težave; in pred jutrom ga ni. To je del njih, ki nas plenijo, in del njih, ki ropajo nas.