Izaija
17:1 Breme Damaska. Glej, Damask je odvzet, da ne bi bil a
mesto in bode kup ruševin.
17:2 Mesta Aroerja so zapuščena: bodo za črede, ki bodo
lezite in nihče jih ne bo prestrašil.
17:3 Tudi trdnjava bo prenehala Efraimu in kraljestvo
Damask in ostanek Sirije: bosta kakor slava
sinovi Izraelovi, govori GOSPOD nad vojskami.
17:4 In tisti dan se bo zgodilo, da bo Jakobova slava
shujšal in maščoba njegovega mesa bo zmanjkala.
17:5 In to bo, kot ko ženec pobere žito in požanje
ušesa z roko; in bo tako, kot tisti, ki nabira klasje v
dolina Rephaim.
17:6 Pabiranje grozdja bo ostalo v njem, kakor otresanje oljk
drevo, dve ali tri jagode na vrhu najvišje veje, štiri oz
pet na njenih skrajnih rodovitnih vejah, govori Gospod Bog
Izrael.
17:7 Ta dan bo človek pogledal svojega Stvarnika in njegove oči bodo imele
spoštovanje do Svetega Izraelovega.
17:8 In ne bo pogledal na oltarje, delo svojih rok, niti
bo spoštoval, kar so naredili njegovi prsti, bodisi gaji, bodisi
slike.
17:9 Tisti dan bodo njegova utrjena mesta kakor zapuščena veja in
najvišjo vejo, ki so jo pustili zaradi Izraelovih sinov: in
tam bo opustošenje.
17:10 Ker si pozabil Boga svojega odrešenja in nisi bil
pozoren na skalo svoje moči, zato boš sadil prijetno
rastline in ga postavi s čudnimi lističi:
17:11 Na dan boš poskrbel, da raste tvoja rastlina, in zjutraj boš
ti daš svoje seme, da cveti, toda žetev bo kopica v
dan žalosti in obupne žalosti.
17:12 Gorje množici mnogih ljudi, ki povzročajo hrup kot hrup
morij; in hitenju narodov, ki hitijo kot
bučanje silnih voda!
17:13 Narodi bodo hiteli kot deroče vode, toda Bog bo
grajaj jih, in zbežali bodo daleč in preganjali jih bodo kakor
pleve v gorah pred vetrom in kakor valilna stvar
vrtinec.
17:14 In glej, zvečer težave; in pred jutrom ga ni.
To je del njih, ki nas plenijo, in del njih, ki ropajo
nas.