Izaija
14:1 Kajti Gospod se bo usmilil Jakoba in bo še vedno izvolil Izraela
jih postavi v njihovo lastno deželo in tujci se bodo pridružili njim,
in oprijeli se bodo Jakobove hiše.
14:2 In ljudstvo jih bo vzelo in pripeljalo na njihovo mesto
hiša Izraelova jih bo posedovala v deželi Gospodovi za služabnike
in služabnice: in vzeli jih bodo ujetnike, katerih ujetniki so
bili; in vladali bodo svojim zatiralcem.
14:3 In zgodilo se bo na dan, ko ti bo Gospod dal počitek
od tvoje žalosti in od tvojega strahu in od trdega suženjstva, v katerem je
ustvarjen si služiti,
14:4 Da boš prevzel ta pregovor proti babilonskemu kralju in
reci: Kako je prenehal zatiralec! zlato mesto je prenehalo!
14:5 Gospod je zlomil palico krivičnih in žezlo
vladarji.
14:6 Tisti, ki je udaril ljudstvo v jezi z nenehnimi udarci, tisti, ki je vladal
narodi v jezi, je preganjan, in nihče ne ovira.
14:7 Vsa zemlja je v počitku in je tiho: izbruhnejo v petje.
14:8 Da, jelke se veselijo tebe in libanonske cedre, rekoč:
Odkar si legel, se nam nobeden ni uprl.
14:9 Pekel od spodaj se je premaknil, da bi te srečal ob tvojem prihodu: to
vznemirja zate mrtve, vse poglavarje zemlje; to
je dvignil s prestolov vse kralje narodov.
14:10 Vsi bodo govorili in ti rekli: Ali si tudi ti postal šibek kot mi?
ali si nam postal podoben?
14:11 Tvoj sijaj je spravljen v grob in hrup tvojih viol:
črv se širi pod teboj in črvi te pokrivajo.
14:12 Kako si padel z neba, o Lucifer, sin jutra! kako umetnost
do tal si posekal, ki si oslabil narode!
14:13 Kajti v svojem srcu si rekel: Povzpel se bom v nebesa,
povzdigni moj prestol nad božje zvezde: tudi jaz bom sedel na gori
občine na severnih straneh:
14:14 Povzpel se bom nad višine oblakov; Bom kot najbolj
visoko.
14:15 Vendar pa boš pahnjen v pekel, na robove jame.
14:16 Tisti, ki te vidijo, te bodo pozorno gledali in te upoštevali,
rekoč: Ali je to človek, zaradi katerega se je zemlja stresla, ki se je stresla?
kraljestva;
14:17 ki je spremenil svet v puščavo in uničil mesta njegova;
ki ni odprl hiše svojih ujetnikov?
14:18 Vsi kralji narodov, celo vsi, ležijo v slavi, vsak
v lastni hiši.
14:19 Toda ti si vržen iz svojega groba kot gnusna veja in kot
oblačila tistih, ki so pobiti, prebodeni z mečem, ki gredo
do kamnov v jami; kot mrhovinar, pohojen pod nogami.
14:20 Ne boš združen z njimi pri pokopu, ker si
uničil tvojo deželo in pobil tvoje ljudstvo: seme hudobnežev bo
nikoli ne bo znan.
14:21 Pripravi zakol za njegove otroke zaradi krivde njihovih očetov;
da se ne dvignejo, ne posedejo zemlje in ne napolnijo obličja
svet z mesti.
14:22 Kajti vstal bom proti njim, govori Gospod nad vojskami, in jih uničil
iz Babilona ime in ostanek in sin in nečak, govori GOSPOD.
14:23 Prav tako ga bom naredil za lastnino grenčic in vodnih bazenov:
in pometel ga bom z metiljo uničenja, govori GOSPOD
gostitelji.
14:24 GOSPOD nad vojskami je prisegel, rekoč: Res, kakor sem mislil, tako bo
zgodilo se je; in kakor sem se namenil, tako bo:
14:25 Da bom strl Asirca v svoji deželi in stopil na svoje gore
njega pod nogami: tedaj se bo oddaljil od njih njegov jarem in njegovo breme
oditi z njihovih ramen.
14:26 To je namen, ki je določen za vso zemljo: in to je
roka, ki je iztegnjena nad vse narode.
14:27 Kajti GOSPOD nad vojskami se je odločil, in kdo bo to razveljavil? in njegov
roka je iztegnjena in kdo jo bo vrnil?
14:28 V letu, ko je umrl kralj Ahaz, je bilo to breme.
14:29 Ne veseli se ti, vsa Palestina, zaradi palice tistega, ki je udaril
ti si zlomljen: kajti iz kačje korenine bo prišel a
cockatrice in njegov sad bo ognjena leteča kača.
14:30 In prvorojenec ubogih se bo hranil in ubogi bodo ležali
v varnem: in ubil bom tvojo korenino z lakoto in on bo ubil tvojo
ostanek.
14:31 Tuli, o vrata; jok, o mesto; ti, cela Palestina, si razpuščena: za
od severa bo prišel dim in nihče ne bo sam v svojem
določeni časi.
14:32 Kaj naj potem odgovori glasnikom naroda? Da GOSPOD
je ustanovil Sion in ubogi njegovega ljudstva bodo zaupali vanj.