Izaija 14:1 Kajti Gospod se bo usmilil Jakoba in bo še vedno izvolil Izraela jih postavi v njihovo lastno deželo in tujci se bodo pridružili njim, in oprijeli se bodo Jakobove hiše. 14:2 In ljudstvo jih bo vzelo in pripeljalo na njihovo mesto hiša Izraelova jih bo posedovala v deželi Gospodovi za služabnike in služabnice: in vzeli jih bodo ujetnike, katerih ujetniki so bili; in vladali bodo svojim zatiralcem. 14:3 In zgodilo se bo na dan, ko ti bo Gospod dal počitek od tvoje žalosti in od tvojega strahu in od trdega suženjstva, v katerem je ustvarjen si služiti, 14:4 Da boš prevzel ta pregovor proti babilonskemu kralju in reci: Kako je prenehal zatiralec! zlato mesto je prenehalo! 14:5 Gospod je zlomil palico krivičnih in žezlo vladarji. 14:6 Tisti, ki je udaril ljudstvo v jezi z nenehnimi udarci, tisti, ki je vladal narodi v jezi, je preganjan, in nihče ne ovira. 14:7 Vsa zemlja je v počitku in je tiho: izbruhnejo v petje. 14:8 Da, jelke se veselijo tebe in libanonske cedre, rekoč: Odkar si legel, se nam nobeden ni uprl. 14:9 Pekel od spodaj se je premaknil, da bi te srečal ob tvojem prihodu: to vznemirja zate mrtve, vse poglavarje zemlje; to je dvignil s prestolov vse kralje narodov. 14:10 Vsi bodo govorili in ti rekli: Ali si tudi ti postal šibek kot mi? ali si nam postal podoben? 14:11 Tvoj sijaj je spravljen v grob in hrup tvojih viol: črv se širi pod teboj in črvi te pokrivajo. 14:12 Kako si padel z neba, o Lucifer, sin jutra! kako umetnost do tal si posekal, ki si oslabil narode! 14:13 Kajti v svojem srcu si rekel: Povzpel se bom v nebesa, povzdigni moj prestol nad božje zvezde: tudi jaz bom sedel na gori občine na severnih straneh: 14:14 Povzpel se bom nad višine oblakov; Bom kot najbolj visoko. 14:15 Vendar pa boš pahnjen v pekel, na robove jame. 14:16 Tisti, ki te vidijo, te bodo pozorno gledali in te upoštevali, rekoč: Ali je to človek, zaradi katerega se je zemlja stresla, ki se je stresla? kraljestva; 14:17 ki je spremenil svet v puščavo in uničil mesta njegova; ki ni odprl hiše svojih ujetnikov? 14:18 Vsi kralji narodov, celo vsi, ležijo v slavi, vsak v lastni hiši. 14:19 Toda ti si vržen iz svojega groba kot gnusna veja in kot oblačila tistih, ki so pobiti, prebodeni z mečem, ki gredo do kamnov v jami; kot mrhovinar, pohojen pod nogami. 14:20 Ne boš združen z njimi pri pokopu, ker si uničil tvojo deželo in pobil tvoje ljudstvo: seme hudobnežev bo nikoli ne bo znan. 14:21 Pripravi zakol za njegove otroke zaradi krivde njihovih očetov; da se ne dvignejo, ne posedejo zemlje in ne napolnijo obličja svet z mesti. 14:22 Kajti vstal bom proti njim, govori Gospod nad vojskami, in jih uničil iz Babilona ime in ostanek in sin in nečak, govori GOSPOD. 14:23 Prav tako ga bom naredil za lastnino grenčic in vodnih bazenov: in pometel ga bom z metiljo uničenja, govori GOSPOD gostitelji. 14:24 GOSPOD nad vojskami je prisegel, rekoč: Res, kakor sem mislil, tako bo zgodilo se je; in kakor sem se namenil, tako bo: 14:25 Da bom strl Asirca v svoji deželi in stopil na svoje gore njega pod nogami: tedaj se bo oddaljil od njih njegov jarem in njegovo breme oditi z njihovih ramen. 14:26 To je namen, ki je določen za vso zemljo: in to je roka, ki je iztegnjena nad vse narode. 14:27 Kajti GOSPOD nad vojskami se je odločil, in kdo bo to razveljavil? in njegov roka je iztegnjena in kdo jo bo vrnil? 14:28 V letu, ko je umrl kralj Ahaz, je bilo to breme. 14:29 Ne veseli se ti, vsa Palestina, zaradi palice tistega, ki je udaril ti si zlomljen: kajti iz kačje korenine bo prišel a cockatrice in njegov sad bo ognjena leteča kača. 14:30 In prvorojenec ubogih se bo hranil in ubogi bodo ležali v varnem: in ubil bom tvojo korenino z lakoto in on bo ubil tvojo ostanek. 14:31 Tuli, o vrata; jok, o mesto; ti, cela Palestina, si razpuščena: za od severa bo prišel dim in nihče ne bo sam v svojem določeni časi. 14:32 Kaj naj potem odgovori glasnikom naroda? Da GOSPOD je ustanovil Sion in ubogi njegovega ljudstva bodo zaupali vanj.