Izaija 4:1 In tistega dne bo sedem žensk prijelo enega moškega in reklo: »Hočemo jejmo svoj kruh in nosimo svojo obleko; samo naj nas kličejo tvoje ime, da odvzame našo sramoto. 4:2 Tisti dan bo GOSPODOVA veja lepa in veličastna, in sad zemlje bo odličen in lep za tiste, ki so pobegnil iz Izraela. 4:3 In zgodilo se bo, da tisti, ki ostane na Sionu, in on ki ostane v Jeruzalemu, se bo imenoval svet, in sicer vsak, ki je zapisano med živimi v Jeruzalemu: 4:4 Ko bo Gospod opral umazanijo sionskih hčera, in bo očistil kri Jeruzalema iz njegove srede duha sodbe in duha sežiganja. 4:5 In GOSPOD bo ustvaril nad vsakim prebivališčem gore Sion in na njenih skupščinah oblak in dim podnevi in sij a goreči ogenj ponoči: kajti na vsej slavi bo obramba. 4:6 In tam bo tabernakelj za senco podnevi od toploto in za zatočišče in za zavetje pred nevihto in pred dež.