Izaija
4:1 In tistega dne bo sedem žensk prijelo enega moškega in reklo: »Hočemo
jejmo svoj kruh in nosimo svojo obleko; samo naj nas kličejo
tvoje ime, da odvzame našo sramoto.
4:2 Tisti dan bo GOSPODOVA veja lepa in veličastna, in
sad zemlje bo odličen in lep za tiste, ki so
pobegnil iz Izraela.
4:3 In zgodilo se bo, da tisti, ki ostane na Sionu, in on
ki ostane v Jeruzalemu, se bo imenoval svet, in sicer vsak, ki je
zapisano med živimi v Jeruzalemu:
4:4 Ko bo Gospod opral umazanijo sionskih hčera,
in bo očistil kri Jeruzalema iz njegove srede
duha sodbe in duha sežiganja.
4:5 In GOSPOD bo ustvaril nad vsakim prebivališčem gore Sion in
na njenih skupščinah oblak in dim podnevi in sij a
goreči ogenj ponoči: kajti na vsej slavi bo obramba.
4:6 In tam bo tabernakelj za senco podnevi od
toploto in za zatočišče in za zavetje pred nevihto in pred
dež.