Izaija
1:1 Videnje Izaija, Amozovega sina, ki ga je videl o Judu in
Jeruzalem v dneh Uzija, Jotama, Ahaza in Ezekija, kraljev
Juda.
1:2 Poslušajte, nebesa, in prisluhni, zemlja, kajti GOSPOD je govoril, imam
hranil in vzgajal otroke, oni pa so se mi uprli.
1:3 Vol pozna svojega lastnika, in osel jaslice svojega gospodarja, Izrael pa pozna
ne vem, moji ljudje ne upoštevajo.
1:4 O grešni narod, ljudstvo, obremenjeno s krivico, seme hudobnežev,
otroci, ki so kvarni: zapustili so GOSPODA, so
razdražili Svetega Izraelovega v jezo, so odšli nazaj.
1:5 Zakaj bi vas še tepli? uprli se boste vedno bolj:
vsa glava je bolna in vse srce slabo.
1:6 Od podplata do glave ni zdravja
to; ampak rane in modrice in gnojne rane: ni jih bilo
zaprto, ne zvezano, ne pomirjeno z mazilom.
1:7 Vaša dežela je opustošena, vaša mesta so požgana z ognjem: vaša dežela,
tujci ga požrejo pred vami, in opustoši se, kakor podrt
s strani tujcev.
1:8 In hči sionska je ostala kot koča v vinogradu, kot hiša
na vrtu kumar, kot oblegano mesto.
1:9 Razen GOSPOD nad vojskami nam je zapustil zelo majhen ostanek, nas
bi morali biti kot Sodoma in mi bi morali biti podobni Gomori.
1:10 Poslušajte besedo GOSPODOVO, vi vladarji Sodome! prisluhniti zakonu
naš Bog, ljudstvo Gomore.
1:11 Zakaj mi je množica vaših žrtev? pravi
GOSPOD: Sit sem žgalnih daritev ovnov in tolsti sitih
zveri; in ne veselim se krvi volov, ali jagnjet, ali
on koze.
1:12 Ko pridete, da se prikažete pred menoj, ki sem to zahteval iz vaše roke,
stopati po mojih dvorih?
1:13 Ne prinašajte več praznih daritev; kadilo mi je gnusoba; Novi
lune in sobote, sklicevanje zborov, ki jih ne morem odpraviti; je
krivico, celo slovesno srečanje.
1:14 Vaše nove lune in vaše določene praznike moja duša sovraži: so a
težave z mano; Utrujen sem jih prenašati.
1:15 In ko razširite svoje roke, bom zakril svoje oči pred vami:
da, ko molite veliko, ne bom slišal: vaše roke so polne
krvi.
1:16 Umij se, očisti; odvrni zlo svojih prejšnjih dejanj
moje oči; nehaj delati zlo;
1:17 Naučite se delati dobro; išči sodbo, olajšaj zatirane, sodi
sirota, zagovarjaj vdovo.
1:18 Pridite zdaj, in se pogovarjajmo, pravi Gospod: čeprav so vaši grehi
bodo kakor škrlat, bodo beli kakor sneg; čeprav so rdeče
škrlatni, bodo kakor volna.
1:19 Če boste voljni in poslušni, boste jedli dobrote dežele:
1:20 Če pa zavrnete in se uprete, vas bo požrl meč.
usta GOSPODOVA so to izrekla.
1:21 Kako zvesto mesto postane vlačuga! bilo je polno sodbe;
pravičnost je nastanjena v njem; zdaj pa morilci.
1:22 Tvoje srebro je postalo žlindra, tvoje vino je pomešano z vodo.
1:23 Tvoji knezi so uporniki in spremljevalci tatov: vsi ljubijo
darila in sledi nagradam: ne sodijo sirote,
tudi pravda vdove ne pride do njih.
1:24 Zato pravi GOSPOD, GOSPOD nad vojskami, Mogočni Izraelov,
O, rešil se bom svojih nasprotnikov in se maščeval svojih sovražnikov:
1:25 In obrnil bom svojo roko nate in popolnoma očistil tvojo žlindro in
odnesi ves svoj kositer:
1:26 In obnovil bom tvoje sodnike kot prej in tvoje svetovalce kot prej
začetek: potem se boš imenoval mesto
pravičnost, zvesto mesto.
1:27 Sion bo odrešen s sodbo in njegovi spreobrnjenci s
pravičnost.
1:28 In uničenje prestopnikov in grešnikov bo
skupaj, in tisti, ki zapustijo GOSPODA, bodo pokončani.
1:29 Kajti sramovali se bodo hrastov, ki ste jih želeli, in vi
bodo osramočeni zaradi vrtov, ki ste jih izbrali.
1:30 Kajti vi boste kot hrast, katerega listje ovene, in kot vrt, ki ima
brez vode.
1:31 In močan bo kot vleka, in njen izdelovalec kot iskra, in oni
oba bosta skupaj gorela in nihče ju ne bo pogasil.