Izaija 1:1 Videnje Izaija, Amozovega sina, ki ga je videl o Judu in Jeruzalem v dneh Uzija, Jotama, Ahaza in Ezekija, kraljev Juda. 1:2 Poslušajte, nebesa, in prisluhni, zemlja, kajti GOSPOD je govoril, imam hranil in vzgajal otroke, oni pa so se mi uprli. 1:3 Vol pozna svojega lastnika, in osel jaslice svojega gospodarja, Izrael pa pozna ne vem, moji ljudje ne upoštevajo. 1:4 O grešni narod, ljudstvo, obremenjeno s krivico, seme hudobnežev, otroci, ki so kvarni: zapustili so GOSPODA, so razdražili Svetega Izraelovega v jezo, so odšli nazaj. 1:5 Zakaj bi vas še tepli? uprli se boste vedno bolj: vsa glava je bolna in vse srce slabo. 1:6 Od podplata do glave ni zdravja to; ampak rane in modrice in gnojne rane: ni jih bilo zaprto, ne zvezano, ne pomirjeno z mazilom. 1:7 Vaša dežela je opustošena, vaša mesta so požgana z ognjem: vaša dežela, tujci ga požrejo pred vami, in opustoši se, kakor podrt s strani tujcev. 1:8 In hči sionska je ostala kot koča v vinogradu, kot hiša na vrtu kumar, kot oblegano mesto. 1:9 Razen GOSPOD nad vojskami nam je zapustil zelo majhen ostanek, nas bi morali biti kot Sodoma in mi bi morali biti podobni Gomori. 1:10 Poslušajte besedo GOSPODOVO, vi vladarji Sodome! prisluhniti zakonu naš Bog, ljudstvo Gomore. 1:11 Zakaj mi je množica vaših žrtev? pravi GOSPOD: Sit sem žgalnih daritev ovnov in tolsti sitih zveri; in ne veselim se krvi volov, ali jagnjet, ali on koze. 1:12 Ko pridete, da se prikažete pred menoj, ki sem to zahteval iz vaše roke, stopati po mojih dvorih? 1:13 Ne prinašajte več praznih daritev; kadilo mi je gnusoba; Novi lune in sobote, sklicevanje zborov, ki jih ne morem odpraviti; je krivico, celo slovesno srečanje. 1:14 Vaše nove lune in vaše določene praznike moja duša sovraži: so a težave z mano; Utrujen sem jih prenašati. 1:15 In ko razširite svoje roke, bom zakril svoje oči pred vami: da, ko molite veliko, ne bom slišal: vaše roke so polne krvi. 1:16 Umij se, očisti; odvrni zlo svojih prejšnjih dejanj moje oči; nehaj delati zlo; 1:17 Naučite se delati dobro; išči sodbo, olajšaj zatirane, sodi sirota, zagovarjaj vdovo. 1:18 Pridite zdaj, in se pogovarjajmo, pravi Gospod: čeprav so vaši grehi bodo kakor škrlat, bodo beli kakor sneg; čeprav so rdeče škrlatni, bodo kakor volna. 1:19 Če boste voljni in poslušni, boste jedli dobrote dežele: 1:20 Če pa zavrnete in se uprete, vas bo požrl meč. usta GOSPODOVA so to izrekla. 1:21 Kako zvesto mesto postane vlačuga! bilo je polno sodbe; pravičnost je nastanjena v njem; zdaj pa morilci. 1:22 Tvoje srebro je postalo žlindra, tvoje vino je pomešano z vodo. 1:23 Tvoji knezi so uporniki in spremljevalci tatov: vsi ljubijo darila in sledi nagradam: ne sodijo sirote, tudi pravda vdove ne pride do njih. 1:24 Zato pravi GOSPOD, GOSPOD nad vojskami, Mogočni Izraelov, O, rešil se bom svojih nasprotnikov in se maščeval svojih sovražnikov: 1:25 In obrnil bom svojo roko nate in popolnoma očistil tvojo žlindro in odnesi ves svoj kositer: 1:26 In obnovil bom tvoje sodnike kot prej in tvoje svetovalce kot prej začetek: potem se boš imenoval mesto pravičnost, zvesto mesto. 1:27 Sion bo odrešen s sodbo in njegovi spreobrnjenci s pravičnost. 1:28 In uničenje prestopnikov in grešnikov bo skupaj, in tisti, ki zapustijo GOSPODA, bodo pokončani. 1:29 Kajti sramovali se bodo hrastov, ki ste jih želeli, in vi bodo osramočeni zaradi vrtov, ki ste jih izbrali. 1:30 Kajti vi boste kot hrast, katerega listje ovene, in kot vrt, ki ima brez vode. 1:31 In močan bo kot vleka, in njen izdelovalec kot iskra, in oni oba bosta skupaj gorela in nihče ju ne bo pogasil.